»Novi koronavirus nam bo še nekaj časa nagajal«
Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., spec. infektologije in interne medicine, s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana predstavlja problematiko covida-19 v omikronskem obdobju, klinično sliko in novosti v zdravljenju.
Imajo bolezni dihal spol?
Bolj kot kadarkoli moramo upoštevati ženske vidike bolezni dihal. Kateri so razlogi, da so ženske zanje bolj dovzetne in izpostavljene težjim oblikam bolezni? So pomembnejši družbeni ali znanstveni dejavniki? Ta vprašanja so zajeli v izjavi Evropskega respiratornega združenja in zapisali, da je treba pri načrtovanju zdravljenja upoštevati edinstveno biologijo žensk.
Vpliv trojne terapije na smrtnost v primerjavi z dvojnimi bronhodilatatorji
Trojna terapija je postala v nekaterih državah pri zdravljenju KOPB prevladujoča, vključno z njeno uporabo kot začetnim zdravljenjem, a so izsledki kanadske raziskave pokazali, da je njena uvedba za nekatere bolnike lahko tudi tvegana.
Kako debelost vodi do motenj dihanja pri pljučnih bolnikih?
Pljučne bolezni pri osebah z debelostjo imajo svoje posebnosti, glavna značilnost respiratorne fiziologije pri takšnih bolnikih pa je zmanjšanje pljučnih volumnov. Asist. Kristina Ziherl, dr. med., specialistka pnevmologije, s Klinike Golnik je podrobneje predstavila področje in opozorila na bistvene dejavnike.
So bolniki s KOPB ustrezno napoteni na sekundarno raven?
Kaj je pokazala danska raziskava, v kateri so proučevali značilnosti bolnikov s KOPB, ki so jim predpisovali IKS na primarni in sekundarni ravni? So bolniki obravnavani v skladu s priporočili? Predstavljamo rezultate, nedavno objavljene v reviji COPD: Journal of Chronic Obstructive Pulmonary Disease.
Covid-19 in kronični pljučni bolnik pri družinskem zdravniku
Kako bolnike z astmo in KOPB obravnavati v ambulanti družinske medicine, je na 9. Majhnovem dnevu predstavil David Sopotnik, dr. med., spec. družinske medicine, iz ZD Celje. Povedal je tudi, kako prilagoditi zdravljenje in kdaj je primerna napotitev k pnevmologu.
Bolniki s KOPB simptome podcenjujejo in o njih ne spregovorijo
Mnogi bolniki kljub težki obliki KOPB ne spregovorijo o svojih simptomih in jih podcenjujejo, poudarja Vesna Jamnišek, dr. med., spec. interne medicine, iz Bolnišnice Topolšica, zato je ključno, da te bolnike iščemo bolj dejavno. Kako spodbuditi bolnike, da spregovorijo o svojih simptomih?
Zaščita s poživitvenim odmerkom cepiva BNT162b2 proti covidu-19
V Izraelu je bilo 30. julija odobreno cepljenje s tretjim odmerkom cepiva BNT162b2 za osebe, starejše od 60 let, pri katerih je od drugega odmerka cepljenja preteklo vsaj pet mesecev. Članek, ki je bil objavljen septembra v NEJM, predstavlja podatke o učinkovitosti poživitvenega odmerka.
Kaj je novega pri zdravljenju astme?
Ključno pri obravnavi bolnika z astmo na primarni ravni, sta na Schrottovih dneh poudarila doc. dr. Sabina Škrgat, dr. med., iz UKC Ljubljana, in prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., s Klinike Golnik, je poznati svojega bolnika. Kje so še možnosti za boljšo urejenost bolezni? In kaj za bolnike z astmo pomeni covid-19?
Enoletni izidi pri prebolevnikih covida-19
Dolgoročne posledice covida-19 pri prebolevnikih, ki so bili odpuščeni iz bolnišnice, večinoma še niso znane. Kitajski raziskovalci so opravili do zdaj največjo longitudinalno kohortno raziskavo, objavljeno v reviji Lancet, da bi spoznali dinamiko zdravstvenih posledic covida-19 v obdobju 12 mesecev od pojava simptomov. Kakšne trende so opisali?
Cepljenje in incidenca okužb ter trajanje zaščite po prebolelem covidu-19
Predstavljamo povzetka dveh vidnejših raziskav, objavljenih nedavno v reviji JAMA. Kaj kažejo podatki o povezavi med cepljenjem s cepivom BNT162b2 ter simptomatskimi in asimptomatskimi okužbami s SARS-CoV-2? Kakšna je verjetnost za ponovno okužbo eno leto po preboleli bolezni?