Bolniki s KOPB: determinante poznavanja bolezni
Pri številnih kroničnih boleznih, vključno s KOPB, se je pokazalo, da je za njihov potek pomembno tudi bolnikovo osnovno poznavanje bolezni. V okviru nemške študije COSYCONET so raziskovalci proučevali, katere klinične in funkcionalne značilnosti so povezane s tem znanjem in tudi zadovoljstvo bolnikov z lastnim znanjem o KOPB.
Bolezen, ki je klinično pogosto nema
Prizadeta pljuča močno vplivajo na umrljivost bolnikov z revmatoidnim artritisom (RA), težava pa je, da je 90 % bolnikov z definitivnimi spremembami intersticija pri RA asimptomatskih, opozarja dr. Žiga Rotar, spec. revmatologije, dr. med., predstojnik KO za revmatologijo UKC Ljubljana.
Dve ločeni imunski poti prebolevanja covida-19
Dr. Urška Bidovec-Stojković, univ. dipl. biol. s Klinike Golnik, je na Golniškem simpoziju 2022 predstavila dinamiko protitelesnega imunskega odziva proti SARS-CoV-2 pri cepljenih neprebolevnikih v primerjavi s posamezniki, ki so pred cepljenjem že preboleli okužbo, pa tudi napovednike umrljivosti.
Nove različice nas ne smejo uspavati
Bolniki z dejavniki tveganja naj se cepijo takoj in naj ne čakajo na usmerjena cepiva, je na spletnem strokovnem posvetu Pasti covida-19 v organizaciji Zdravniške zbornice Slovenije dejala prof. dr. Bojana Beović, dr. med., specialistka infektologije, z UKC Ljubljana.
Napredovanje bolezni in starost kot dejavnika polimorbidnosti pri KOPB
Polimorbidnost ima pomembno vlogo pri KOPB, vendar je povezana tudi s staranjem. Nemška študija COSYCONET je ocenjevala, koliko je prevalenca polimorbidnosti z leti povezana z napredovanjem KOPB v primerjavi z vplivom starosti.
Težke oblike KOPB z eozinofilijo in zdravljenje z biološkimi zdravili
Na 4. mednarodnem forumu težke astme v Ljubljani (SAF 2022) je doc. dr. Matevž Harlander, dr. med., spec. pnevmologije s KO za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana, predstavil možnosti uporabe bioloških zdravil pri težki obliki KOPB z eozinofilijo.
Test vstajanja s stola: 19,5 ponovitev za presejanje pri KOPB
Šestminutni test hoje je široko uporabljan pristop za oceno funkcionalne zmogljivosti bolnikov s KOPB, vendar pa zahteva veliko prostora in je lahko časovno zahteven. Možna preprosta metoda, ki bi bila lahko koristna kot prvo orodje za presejanje bolnikov s KOPB, je enominutni test vstajanja s stola.
Inhalacijska terapija: inspiratorni pretok in depozicija v pljučih sta ključna dejavnika
Farmakološko zdravljenje KOPB v veliki meri temelji na inhalacijskih bronhodilatatorjih. Inspiratorni pretok in depozicija zdravila v pljučih sta ključna parametra, ki ju je treba upoštevati pri inhalacijskem zdravljenju, vendar razmerje med tema dvema dejavnikoma, posebnostmi bolnika in primernostjo vrste vdihovalnika za obvladovanje KOPB doslej ni bilo v celoti obravnavano.
»Novi koronavirus nam bo še nekaj časa nagajal«
Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., spec. infektologije in interne medicine, s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana predstavlja problematiko covida-19 v omikronskem obdobju, klinično sliko in novosti v zdravljenju.
Imajo bolezni dihal spol?
Bolj kot kadarkoli moramo upoštevati ženske vidike bolezni dihal. Kateri so razlogi, da so ženske zanje bolj dovzetne in izpostavljene težjim oblikam bolezni? So pomembnejši družbeni ali znanstveni dejavniki? Ta vprašanja so zajeli v izjavi Evropskega respiratornega združenja in zapisali, da je treba pri načrtovanju zdravljenja upoštevati edinstveno biologijo žensk.
Vpliv trojne terapije na smrtnost v primerjavi z dvojnimi bronhodilatatorji
Trojna terapija je postala v nekaterih državah pri zdravljenju KOPB prevladujoča, vključno z njeno uporabo kot začetnim zdravljenjem, a so izsledki kanadske raziskave pokazali, da je njena uvedba za nekatere bolnike lahko tudi tvegana.
Kako debelost vodi do motenj dihanja pri pljučnih bolnikih?
Pljučne bolezni pri osebah z debelostjo imajo svoje posebnosti, glavna značilnost respiratorne fiziologije pri takšnih bolnikih pa je zmanjšanje pljučnih volumnov. Asist. Kristina Ziherl, dr. med., specialistka pnevmologije, s Klinike Golnik je podrobneje predstavila področje in opozorila na bistvene dejavnike.
So bolniki s KOPB ustrezno napoteni na sekundarno raven?
Kaj je pokazala danska raziskava, v kateri so proučevali značilnosti bolnikov s KOPB, ki so jim predpisovali IKS na primarni in sekundarni ravni? So bolniki obravnavani v skladu s priporočili? Predstavljamo rezultate, nedavno objavljene v reviji COPD: Journal of Chronic Obstructive Pulmonary Disease.