Kaj je novega pri obravnavi bolnikov s PAH v letu 2025
V zadnjih desetletjih so se možnosti zdravljenja pljučne arterijske hipertenzije (PAH) bistveno izboljšale. Asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine s KO za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana, je na 36. strokovnem srečanju Interna medicina 2025 predstavila novo zdravilo, ki bi lahko spremenilo naravni potek te bolezni.
Astma in KOPB ob sladkorni bolezni
Kakšna je pojavnost astme ali KOPB ob sladkorni bolezni? Ali kombinacija pljučne in sladkorne bolezni kako vpliva na prilagajanje zdravljenja? Kateri so ključni elementi obravnave bolnikov? Kakšen vpliv ima zdravljenje z metforminom in agonisti receptorjev GLP-1 na pljučne bolnike? Odgovarja izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije s Klinike Golnik.
Vloga debelosti pri respiratornih boleznih
Debelost pomembno vpliva na dihalni sistem in je povezana z razvojem številnih respiratornih bolezni. Pomembna sindroma, ki sta neposredno povezana z debelostjo, sta obstruktivna spalna apneja (OSA) in sindrom hipoventilacije pri debelosti (OHS), ki bistveno povečujeta obolevnost in smrtnost. Kako pristopiti k obravnavi bolnikov z debelostjo in astmo, OSA, OHS ter okužbami dihal, je na nedavnih Tavčarjevih dnevih razložila mag. Irena Šarc, dr. med., spec. pnevmologije s Klinike Golnik.
Okužbe in cepljenja v nosečnosti
Letošnji že 25. Novakovi dnevi so bili posvečeni okužbam in cepljenjem v nosečnosti. Kakšne izzive v za vsako žensko tako posebnem in občutljivem obdobju prinašajo nalezljive bolezni, kot so oslovski kašelj, covid-19, gripa in okužba z RSV? Kako tvegane za plod in bodoče mamice so okužbe ter kako varna so cepiva?
Natančnost metode RT-LAMP za diagnostiko SARS-CoV-2
Kako zagotoviti pravočasno odkrivanje in nadzor izbruhov virusa SARS-Cov-2 v okoljih z omejenimi viri? Slovenski raziskovalci so v sodelovanju z mednarodno raziskovalno skupino v publikaciji The Lancet Global Health objavili oceno uporabne vrednosti kolorimetrične metode RT-LAMP za diagnostiko virusa iz nosno-žrelnih brisov in sline prebivalcev afriških držav.
Novo orožje proti pnevmokokom
Streptococcus pneumoniae (pnevmokok) je eden najuspešnejših organizmov na planetu, zato je v boju proti okužbam s to bakterijo zelo pomembna preventiva. Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., spec. infektologije in interne medicine s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, predstavlja nov pristop – cepljenje otrok z eno vrsto cepiva in odraslih z drugim.
Kaj, če je v kašlju kri?
Prepoznavanje različnih vrst kašlja vpliva na ustrezno obravnavo bolnika. Kateri razlogi so v ozadju pri kašlju, ki ima primes krvi? Kako zdravimo akutni infekcijski kašelj? Hitri test s poučnimi primeri je pripravil izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije, ki na Kliniki Golnik vodi Oddelek za respiratorno funkcijsko diagnostiko.
Anafilaksija: od diagnoze do ključnih ukrepov
Kako pristopiti k ustrezni diagnozi in obravnavi otrok in mladostnikov? Zakaj je smiselno merjenje triptaze in kdaj je po anafilaksiji pomembno podaljšati opazovanje? Odgovore je nanizala asist. Tina Vesel Tajnšek, dr. med., spec. pediatrije s KO za otroško alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Smernice Evropske akademije za alergijo in klinično imunologijo za ukrepanje pri anafilaksiji
Število otrok z anafilaksijo še vedno narašča. Kdaj pomisliti na anafilaksijo? Kakšni so simptomi in znaki anafilaskije? Kako pristopiti k ustrezni obravnavi? Preglednico z opisanimi smernicami Evropske akademije za alergijo in klinično imunologijo za ukrepanje pri anafilaksiji je recenzirala asist. Tina Vesel Tajnšek, dr. med., spec. pediatrije s KO za otroško alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Kdo sodi v ambulanto za pljučno hipertenzijo?
Pljučna hipertenzija je redka bolezen, katere simptomi so relativno nespecifični, zato se pogosto zgodi, da od prvih simptomov do postavitve diagnoze mine več tednov, mesecev, včasih celo let. Nekatere redke oblike lahko učinkovito zdravimo s specifičnimi zdravili, zgodnja uvedba teh zdravil je v tem primeru ključna. Piše asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. pnevmologije s KO za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana.
S sodobno terapijo lahko obvladamo večino težav
Asist. Mark Kačar, dr. med., spec. alergologije in klinične imunologije z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, opisuje glavne izzive v obravnavi oseb s sezonskim alergijskim rinitisom. Pravi, da je diagnosticiranje še kar težavno zaradi sprememb sezon cvetenja, za učinkovitost zdravljenja pa je bistvena pravilna uporaba zdravil.
Kardiovaskularni sistem v primežu dolgega covida
»Pet let je že minilo od pandemije covida-19 in vedno več je dokazov o kardiovaskularnih posledicah te akutne bolezni,« je na dogodku MONS’25 poudaril prim. Iztok Gradecki, dr. med., specialist interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine, vodja Oddelka za kardiologijo SB Novo mesto.
Cave penicilin ali ave penicilin?
Oznaka alergije na penicilin (cave penicilin) je v populaciji precenjena. Doc. dr. Peter Kopač, dr. med., spec. interne medicine ter alergologije in klinične imunologije s Klinike Golnik, zato predstavlja preprosto orodje PEN-FAST, s katerim lahko domnevno alergijo enostavno odznači vsak zdravnik, ki predpisuje antibiotike.
Covid-19 ostaja pomemben vzrok za hospitalizacijo
»Trenutno je prevladujoča različica virusa SARS-CoV-2 še vedno omikron s svojimi podrazličicami; te se hitro spreminjajo, ne spreminjajo pa bistveno poteka bolezni. Vsaka nova podrazličica je bolj izmuzljiva imunskemu sistemu, zato je število okužb večje,« razlaga doc. dr. Mateja Logar, dr. med., spec. infektologije s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Pljučni mikrobiom – sedanjost in prihodnost
Boljše poznavanje pljučnega mikrobioma bi lahko v prihodnosti odprlo nove terapevtske možnosti. O spremenljivosti mikrobioma pljuč, tipih mikrobioma, ki so odvisni od poteka poroda, posledicah nepreudarne rabe antibiotikov in neodgovorjenih vprašanjih, je spregovorila doc. dr. Viktorija Tomič, dr. med., spec. klinične mikrobiologije s Klinike Golnik.