Benralizumab in zmanjševanje odmerkov IKS pri bolnikih s hudo eozinofilno astmo
Benralizumab je bolnikom s hudo eozinofilno astmo omogočil zmanjšanje uporabe inhalacijskega kortikosteroida (IKS) brez poslabšanja nadzora bolezni, je pokazala randomizirana raziskava SHAMAL faze IV, ki je bila predstavljena na kongresu Evropskega respiratornega združenja (ERS).
Uporaba bioloških zdravil pri težki astmi
V infografiki doc. dr. Peter Kopač, dr. med., spec. pnevmologije s Klinike Golnik in izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič, mag. farm. s Fakultete za farmacijo, predstavljata indikacije, pot uporabe, načine odmerjanja in mehanizme delovanja pri bioloških zdravilih za težko astmo.
O KOPB malo drugače
Kdaj opredelimo obstrukcijo in kdaj po priporočilih GOLD diagnozo KOPB izključimo? Kaj (ni)so nujne indikacije za nujno napotitev v bolnišnico pri poslabšanjih? Na kaj moramo biti pozorni pri njihovem obvladovanju? Kratek kviz o KOPB je recenziral izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije s Klinike Golnik.
Ali »neodkriti milijoni« bolnikov s KOPB želijo biti najdeni?
Zaradi KOPB umre več bolnikov kot zaradi pljučnega raka, vendar je ''manjkajoče bolnike'' mogoče najti le, če si tega sami želijo, iskanje nediagnosticiranih oseb s KOPB pa poleg odgovorov prinaša dodatna vprašanja, je pokazala nedavna britanska raziskava, objavljena v strokovni reviji Thorax.
Nove možnosti v zdravljenju težke astme
Ali se lahko približamo klinični remisiji težke astme in v kakšni meri je dosegljiva? Kakšno vlogo ima pri tem biološka terapija? Kdaj je pomembno začeti z zdravljenjem in kaj prinaša bližnja prihodnost? Odgovarja doc. dr. Peter Kopač, dr. med., spec. interne medicine ter alergologije in klinične imunologije s Klinike Golnik.
Pomen prepoznavanja infekcij spodnjih dihal pred diagnozo KOPB
Malo je znanega o tem, kako so s tveganjem za poslabšanja in umrljivost po postavitvi diagnoze povezane okužbe spodnjih dihalnih poti pred diagnozo KOPB. Kaj ti dogodki sami po sebi pomenijo za razumevanje napredovanja bolezni in njeno obvladovanje?
Kdaj »blaga astma« ni zares blaga?
Blaga astma je pogosto neustrezno opredeljena, zato se ob postavitvi diagnoze in zdravljenju pojavljajo mnogi izzivi, o katerih je na spomladanskem srečanju Združenja pnevmologov Slovenije spregovorila doc. dr. Sabina Škrgat, dr. med., spec. pnevmologije in interne medicine, s KO za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana.
Iskanje in zdravljenje latentne okužbe s tuberkulozo
Na 6. mednarodnem simpoziju o tuberkulozi na Golniku so o primerih dobre prakse pri iskanju latentne okužbe s tuberkolozo (LTBO) ter interakcijah in neželenih učinkih zdravil proti LTBO spregovorile prim. Petra Svetina, dr. med., spec. interne medicine in Mojca Nastran, mag. farm., obe s Klinike Golnik ter dr. Nataša Smrekar, dr. med., spec. gastroenterologije, z UKC Ljubljana.
Intersticijska pljučna bolezen pri bolnikih s sistemsko sklerozo
Vsaj 50 % bolnikov s sistemsko sklerozo ima do neke mere prizadeta pljuča, kar je prognostično izredno pomembno glede obolevnosti in smrtnosti. Kateri so dejavniki tveganja za intersticijsko prizadetost pljuč? Kakšen je napredek v sodobni obravnavi in katere so nove terapevtske možnosti? Pojasnjuje doc. dr. Katja Perdan Pirkmajer, dr. med., spec. revmatologije s KO za revmatologijo UKC Ljubljana.
Algoritem obravnave neurejene astme multimorbidnega pacienta
Bolj je astma zahtevna za obravnavo, pomembnejše je sodelovanje družinskega zdravnika s pulmologi in drugimi specialisti. Kako ukrepati, če je astma problematična? Katere komorbidnosti lahko posnemajo ali slabšajo potek astme? Algoritem je pripravila prof. dr. Davorina Petek, dr. med., spec. družinske medicine s Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Je ena noč dovolj?
Prevalenčnih študij o pogostosti obstruktivne spalne apneje (OSA) v Sloveniji nimamo, ocena je, da za klinično pomembno OSA trpi okoli 10 % odraslih prebivalcev. Torej takšnih, ki potrebujejo diagnostiko in zdravljenje, je na 8. slovenskem pulmološkem, alergološkem in imunološkem kongresu opozorila asist. Kristina Ziherl, dr. med., spec. pnevmologije s Klinike Golnik.