Benralizumab in zmanjševanje odmerkov IKS pri bolnikih s hudo eozinofilno astmo
Benralizumab je bolnikom s hudo eozinofilno astmo omogočil zmanjšanje uporabe inhalacijskega kortikosteroida (IKS) brez poslabšanja nadzora bolezni, je pokazala randomizirana raziskava SHAMAL faze IV, ki je bila predstavljena na kongresu Evropskega respiratornega združenja (ERS).
Uporaba bioloških zdravil pri težki astmi
V infografiki doc. dr. Peter Kopač, dr. med., spec. pnevmologije s Klinike Golnik in izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič, mag. farm. s Fakultete za farmacijo, predstavljata indikacije, pot uporabe, načine odmerjanja in mehanizme delovanja pri bioloških zdravilih za težko astmo.
O KOPB malo drugače
Kdaj opredelimo obstrukcijo in kdaj po priporočilih GOLD diagnozo KOPB izključimo? Kaj (ni)so nujne indikacije za nujno napotitev v bolnišnico pri poslabšanjih? Na kaj moramo biti pozorni pri njihovem obvladovanju? Kratek kviz o KOPB je recenziral izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije s Klinike Golnik.
Ali »neodkriti milijoni« bolnikov s KOPB želijo biti najdeni?
Zaradi KOPB umre več bolnikov kot zaradi pljučnega raka, vendar je ''manjkajoče bolnike'' mogoče najti le, če si tega sami želijo, iskanje nediagnosticiranih oseb s KOPB pa poleg odgovorov prinaša dodatna vprašanja, je pokazala nedavna britanska raziskava, objavljena v strokovni reviji Thorax.
Nove možnosti v zdravljenju težke astme
Ali se lahko približamo klinični remisiji težke astme in v kakšni meri je dosegljiva? Kakšno vlogo ima pri tem biološka terapija? Kdaj je pomembno začeti z zdravljenjem in kaj prinaša bližnja prihodnost? Odgovarja doc. dr. Peter Kopač, dr. med., spec. interne medicine ter alergologije in klinične imunologije s Klinike Golnik.
Pomen prepoznavanja infekcij spodnjih dihal pred diagnozo KOPB
Malo je znanega o tem, kako so s tveganjem za poslabšanja in umrljivost po postavitvi diagnoze povezane okužbe spodnjih dihalnih poti pred diagnozo KOPB. Kaj ti dogodki sami po sebi pomenijo za razumevanje napredovanja bolezni in njeno obvladovanje?
Kdaj »blaga astma« ni zares blaga?
Blaga astma je pogosto neustrezno opredeljena, zato se ob postavitvi diagnoze in zdravljenju pojavljajo mnogi izzivi, o katerih je na spomladanskem srečanju Združenja pnevmologov Slovenije spregovorila doc. dr. Sabina Škrgat, dr. med., spec. pnevmologije in interne medicine, s KO za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana.
Iskanje in zdravljenje latentne okužbe s tuberkulozo
Na 6. mednarodnem simpoziju o tuberkulozi na Golniku so o primerih dobre prakse pri iskanju latentne okužbe s tuberkolozo (LTBO) ter interakcijah in neželenih učinkih zdravil proti LTBO spregovorile prim. Petra Svetina, dr. med., spec. interne medicine in Mojca Nastran, mag. farm., obe s Klinike Golnik ter dr. Nataša Smrekar, dr. med., spec. gastroenterologije, z UKC Ljubljana.
Novo orožje proti pnevmokokom
Streptococcus pneumoniae (pnevmokok) je eden najuspešnejših organizmov na planetu, zato je v boju proti okužbam s to bakterijo zelo pomembna preventiva. Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., spec. infektologije in interne medicine s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, predstavlja nov pristop – cepljenje otrok z eno vrsto cepiva in odraslih z drugim.
Kaj, če je v kašlju kri?
Prepoznavanje različnih vrst kašlja vpliva na ustrezno obravnavo bolnika. Kateri razlogi so v ozadju pri kašlju, ki ima primes krvi? Kako zdravimo akutni infekcijski kašelj? Hitri test s poučnimi primeri je pripravil izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije, ki na Kliniki Golnik vodi Oddelek za respiratorno funkcijsko diagnostiko.
Bolnik nas ne sme prevarati
Pri vsakem kroničnem bolniku, tudi bolniku s pljučno boleznijo, je treba opredeliti prehransko stanje, ki je tesno povezano s presnovnim stanjem, enim izmed ključnih dejavnikov obvladovanja bolezni. Prvi korak prehranske obravnave je prehransko presejanje, ki mu sledi postavitev prehranske diagnoze, je na strokovnem sestanku Združenja pnevmologov Slovenije poudarila Tajda Košir Božič, dr. med., spec. gastroenterologije z Oddelka za klinično prehrano Onkološkega inštituta Ljubljana.
Uporabno o pljučni hipertenziji: prepoznava in zdravljenje
Kakšna je klinična razdelitev pljučne hipertenzije? Kateri so zgodnji in pozni simptomi bolezni ter napake pri njenem prepoznavanju? Kako in s čim zdravimo pljučno hipertenzijo? Pojasnjuje izr. prof. dr. Katja Prokšelj, dr. med., spec. kardiologije, vaskularne in interne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Zgodnje odkrivanje in zdravljenje pljučne fibroze
Kaj spada v »klinikov indeks suma« na intersticijsko pljučno bolezen (IPB)? Zakaj lahko ostaja več let napačno diagnosticirana ali nediagnosticirana? Kaj je prvi korak k pospešitvi diagnostike? Pri katerih IPB se bo najverjetneje razvil progresivni fiborzirajoči fenotip in kaj obsega »najboljše podporno zdravljenje«? V prispevku s PPT predstavitvijo razlaga prim. Katarina Osolnik, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije s Klinike Golnik.
Okužbe pljuč pri starejšem bolniku
V starajoči se populaciji so okužbe pljuč pomemben vzrok obolevnosti, hospitalizacij in umrljivosti. Ob tem se s starostjo povečuje tudi pojavnost pljučnice in z njo povezana smrtnost. Kakšen je klinični potek pljučnice pri starostniku? Zakaj je pomembna diferenciacija med akutno okužbo in akutnim poslabšanjem kronične pljučne bolezni? Kako predpisujemo sistemske glukokortikoide? Problematiko predstavlja prim. Katarina Osolnik, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije.
Preprečevanje pnevmokoknih okužb pri odraslih
Invazivne pnevmokokne okužbe so lahko za bolnika veliko breme, za marsikoga pa so tudi usodne. Kakšen je sodobni pristop preprečevanja okužb pri odraslih in kako invazivne pnevmokokne bolezni spremljamo v Sloveniji? Tomaž Vovko, dr. med., spec. infektologije in intenzivne medicine s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, je problematiko predstavil na dogodku Starostnik s pljučno boleznijo.