Obravnava bolnikov z astmo pri družinskih zdravnikih
Prof. dr. Marija Šter Petek, dr. med., je na letošnjih Zadravčevih dnevih predstavila zanimivo raziskavo o obravnavi bolnikov z astmo v ambulantah družinske medicine. Zanimalo jo je predvsem, kakšno zdravljenje se predpisuje tem bolnikom. Rezultati so pomenljivi tudi v luči zadnjih priporočil za zdravljenje astme, ki so bila sicer spremenjena šele po koncu raziskave.
Naj »ostani doma« ne vzame davka
Da pljučni bolniki v strahu pred okužbami ne bi obmirovali in dodatno izgubljali mišične mase, Jurij Šorli, dr. med., svetuje, da jim hkrati s predpisom zdravila damo zelo jasna navodila, kakšna naj bo njihova telesna dejavnost. Mag. Arjana Maček Cafuta, dr. med., med enostavnejšimi predlogi svetuje vadbo dihanja, usedanje na stol in sobno kolo.
Zdravljenje težke astme in učinkovitost peroralnega zdravila
Kljub razširitvi terapevtskih možnosti pri zdravljenju težke astme z biološkimi zdravili še vedno obstaja potreba po novih zdravilih. Kaj sta pokazali raziskavi LUSTER-1 in LUSTER-2 o fevipiprantu, peroralnem, nesteroidnem, visoko selektivnem in reverzibilnem antagonistu receptorja za prostaglandin D2?
Ne čakajmo z začetkom zdravljenja ob poslabšanju
Prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., internist in pulmolog s Klinike Golnik, svetuje, kako ob spremenjenem načinu dela zaradi epidemiološke situacije spremljati bolnike z astmo in KOPB ter kako razlikovati poslabšanje osnovne bolezni od morebitne okužbe s SARS-CoV-2. Obenem poudarja, da ne čakamo z napotitvijo v bolnišnico ob poslabšanju.
Vprašalnik za bolnike o prepoznavanju simptomov in poslabšanj KOPB
Mednarodna delovna skupina, v kateri sta sodelovala družinska zdravnica prim. prof. Danica Rotar Pavlič in pulmolog Marko Bombek, je pripravila vprašalnik, ki ga zdravnik lahko ponudi bolniku za lažje prepoznavanje simptomov KOPB in njihovih poslabšanj.
Po COVID-19 le postopno izboljšanje
Evropski pulmološki kongres je v celoti potekal v spletni obliki, COVID-19 pa ga je zaznamoval tudi tematsko. Na njem so povzeli trenutne podatke o bolezni ter predstavili pričakovani razvoj zdravil in cepiv. Raziskave kažejo, da je po prebolevanju težke oblike bolezni rehabilitacija pomembna, saj so spremembe na pljučih in v zmogljivosti bolnikov dolgotrajne.
Prepoznavanje simptomov in poslabšanj KOPB
Družinska zdravnica prim. prof. Danica Rotar Pavlič in pulmolog Marko Bombek sta sodelovala v mednarodni delovni skupini za pripravo novega vprašalnika, ki ga zdravnik lahko ponudi bolniku za lažje prepoznavanje simptomov KOPB in njihovih poslabšanj.
Vprašanje “Ali ste v redu?” ni dovolj
Sploh danes, v času slabše dostopnosti do zdravstvenih storitev, moramo bolnikom ob obisku postaviti prava vprašanja, opozarja Marko Bombek, dr. med., specialist interne medicine. Številni bolniki s KOPB zase menijo, da so stabilni, četudi se njihovo stanje počasi, a vztrajno poslabšuje.
Eno, dve, tri zdravila – ni vse za vse
Letošnji virtualni kongres Ameriškega torakalnega združenja je postregel z novimi raziskavami o tem, kateri bolniki s KOPB imajo dejanske koristi od inhalacijskih kortikosteroidov in katerim najbolj pomaga zgodnja dvojna bronhodilatacija. Še enkrat pa se je izkazalo tudi to, da je vsak bolnik zgodba zase in potrebuje sebi prilagojeno zdravljenje.
Za mlajše bolnike je KOPB veliko breme – jim lahko pomagamo?
Vpliv kronične obstruktivne pljučne bolezni na vsakdanje življenje mlajših bolnikov je pogosto podcenjen. Mednarodni spletni vprašalnik, ki je zajel okoli 1300 bolnikov, je pri njih pokazal večji vpliv simptomov na dnevne dejavnosti in počutje kot pri starejših bolnikih.
COVID-19 zasenčil sum na pljučni karcinom
Simptomi pljučnega raka in bolezni COVID-19 se v marsičem prekrivajo, kar lahko privede do odložene pravilne diagnoze raka. »Glede na trenutno epidemiološko situacijo v Sloveniji je veliko bolj verjetno, da ima bolnik raka pljuč kot pa bolezen COVID-19,« je opozorila Katja Mohorčič, dr. med., vodja Enote za internistično onkologijo Klinike Golnik.