Pomen prehranske podpore pri KOPB
Pri KOPB je prehranska podpora izrednega pomena, saj pri bolnikih pričakujemo predvsem razvoj tako energijske kot beljakovinske podhranjenosti, pa tudi razvoj sarkopenične debelosti in kaheksije. Kaj je pomembno pri prehranski oceni in kakšna so prehranska priporočila, razlaga Andreja Širca Čampa, univ. dipl. ing., klinična dietetičarka z UKC Ljubljana.
Biološke terapije: novo obdobje v zdravljenju težke astme
Na kongresu ERS je bilo v sklopu »Biološke terapije: novo obdobje v zdravljenju težke astme« predstavljenih nekaj raziskav o učinkovitosti sodobnih zdravil. Kakšen vpliv imajo na remisijo težke astme ter obstojnost remisije? Kako vplivajo na izboljšanje pljučne funkcije in stopnjo poslabšanj? Kateri so napovedniki ugodnih izidov?
Benralizumab in zmanjševanje odmerkov IKS pri bolnikih s hudo eozinofilno astmo
Benralizumab je bolnikom s hudo eozinofilno astmo omogočil zmanjšanje uporabe inhalacijskega kortikosteroida (IKS) brez poslabšanja nadzora bolezni, je pokazala randomizirana raziskava SHAMAL faze IV, ki je bila predstavljena na kongresu Evropskega respiratornega združenja (ERS).
Uporaba bioloških zdravil pri težki astmi
V infografiki doc. dr. Peter Kopač, dr. med., spec. pnevmologije s Klinike Golnik in izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič, mag. farm. s Fakultete za farmacijo, predstavljata indikacije, pot uporabe, načine odmerjanja in mehanizme delovanja pri bioloških zdravilih za težko astmo.
O KOPB malo drugače
Kdaj opredelimo obstrukcijo in kdaj po priporočilih GOLD diagnozo KOPB izključimo? Kaj (ni)so nujne indikacije za nujno napotitev v bolnišnico pri poslabšanjih? Na kaj moramo biti pozorni pri njihovem obvladovanju? Kratek kviz o KOPB je recenziral izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije s Klinike Golnik.
Ali »neodkriti milijoni« bolnikov s KOPB želijo biti najdeni?
Zaradi KOPB umre več bolnikov kot zaradi pljučnega raka, vendar je ''manjkajoče bolnike'' mogoče najti le, če si tega sami želijo, iskanje nediagnosticiranih oseb s KOPB pa poleg odgovorov prinaša dodatna vprašanja, je pokazala nedavna britanska raziskava, objavljena v strokovni reviji Thorax.
Nove možnosti v zdravljenju težke astme
Ali se lahko približamo klinični remisiji težke astme in v kakšni meri je dosegljiva? Kakšno vlogo ima pri tem biološka terapija? Kdaj je pomembno začeti z zdravljenjem in kaj prinaša bližnja prihodnost? Odgovarja doc. dr. Peter Kopač, dr. med., spec. interne medicine ter alergologije in klinične imunologije s Klinike Golnik.
Pomen prepoznavanja infekcij spodnjih dihal pred diagnozo KOPB
Malo je znanega o tem, kako so s tveganjem za poslabšanja in umrljivost po postavitvi diagnoze povezane okužbe spodnjih dihalnih poti pred diagnozo KOPB. Kaj ti dogodki sami po sebi pomenijo za razumevanje napredovanja bolezni in njeno obvladovanje?
Kdaj »blaga astma« ni zares blaga?
Blaga astma je pogosto neustrezno opredeljena, zato se ob postavitvi diagnoze in zdravljenju pojavljajo mnogi izzivi, o katerih je na spomladanskem srečanju Združenja pnevmologov Slovenije spregovorila doc. dr. Sabina Škrgat, dr. med., spec. pnevmologije in interne medicine, s KO za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana.
Iskanje in zdravljenje latentne okužbe s tuberkulozo
Na 6. mednarodnem simpoziju o tuberkulozi na Golniku so o primerih dobre prakse pri iskanju latentne okužbe s tuberkolozo (LTBO) ter interakcijah in neželenih učinkih zdravil proti LTBO spregovorile prim. Petra Svetina, dr. med., spec. interne medicine in Mojca Nastran, mag. farm., obe s Klinike Golnik ter dr. Nataša Smrekar, dr. med., spec. gastroenterologije, z UKC Ljubljana.
Spremljanje bolnika s PAH v specialistični ambulanti
Bolnike s PAH v specialistični ambulanti spremljajo večkrat na leto. Kaj vključuje vsak pregled in kako ocenjujemo tveganje za prezgodnjo smrt pri bolnikih, ki že prejemajo za PAH specifično terapijo? Infografiko je pripravila asist. dr. Polona Mlakar, dr. med.
Patofiziološki procesi v razvoju pljučne hipertenzije
Pljučna hipertenzija se glede na vzrok in mehanizem nastanka deli v pet glavnih skupin. Kateri so pogostejši vzroki za nastanek bolezni in kateri patofiziološki mehanizmi potekajo v razvoju PAH? Infografiko predstavlja doc. dr. Boštjan Rituper, dr. med.
Zdravljenje pljučne arterijske hipertenzije
Optimalno zdravljenje pljučne arterijske hipertenzije pri večini bolnikov temelji na kombinirani terapiji z do štirimi sočasnimi zdravili. Ob postavitvi diagnoze je ključna ocena tveganja s ciljem čim zgodnejše uvedbe večtirne terapije. Sledijo naj redne ponovitve ocene tveganja in po potrebi pravočasna eskalacija zdravljenja.
Sodobna obravnava PAH – od zgodnje prepoznave do registra
PAH (pljučna arterijska hipertenzija) je ena od redkejših podskupin pljučne hipertenzije, etiološko pa je lahko povezana s številnimi obolenji. V zadnjih 15 letih število bolnikov s sumom na PAH, napotenih v specialistično ambulanto, in število novoodkritih bolnikov naraščata, strokovnjaki pa se trudijo za vzpostavitev registra bolnikov. Piše asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine s KO za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana.