Pomen prepoznavanja infekcij spodnjih dihal pred diagnozo KOPB
Malo je znanega o tem, kako so s tveganjem za poslabšanja in umrljivost po postavitvi diagnoze povezane okužbe spodnjih dihalnih poti pred diagnozo KOPB. Kaj ti dogodki sami po sebi pomenijo za razumevanje napredovanja bolezni in njeno obvladovanje?
Kdaj »blaga astma« ni zares blaga?
Blaga astma je pogosto neustrezno opredeljena, zato se ob postavitvi diagnoze in zdravljenju pojavljajo mnogi izzivi, o katerih je na spomladanskem srečanju Združenja pnevmologov Slovenije spregovorila doc. dr. Sabina Škrgat, dr. med., spec. pnevmologije in interne medicine, s KO za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana.
Iskanje in zdravljenje latentne okužbe s tuberkulozo
Na 6. mednarodnem simpoziju o tuberkulozi na Golniku so o primerih dobre prakse pri iskanju latentne okužbe s tuberkolozo (LTBO) ter interakcijah in neželenih učinkih zdravil proti LTBO spregovorile prim. Petra Svetina, dr. med., spec. interne medicine in Mojca Nastran, mag. farm., obe s Klinike Golnik ter dr. Nataša Smrekar, dr. med., spec. gastroenterologije, z UKC Ljubljana.
Bolnik nas ne sme prevarati
Pri vsakem kroničnem bolniku, tudi bolniku s pljučno boleznijo, je treba opredeliti prehransko stanje, ki je tesno povezano s presnovnim stanjem, enim izmed ključnih dejavnikov obvladovanja bolezni. Prvi korak prehranske obravnave je prehransko presejanje, ki mu sledi postavitev prehranske diagnoze, je na strokovnem sestanku Združenja pnevmologov Slovenije poudarila Tajda Košir Božič, dr. med., spec. gastroenterologije z Oddelka za klinično prehrano Onkološkega inštituta Ljubljana.
Uporabno o pljučni hipertenziji: prepoznava in zdravljenje
Kakšna je klinična razdelitev pljučne hipertenzije? Kateri so zgodnji in pozni simptomi bolezni ter napake pri njenem prepoznavanju? Kako in s čim zdravimo pljučno hipertenzijo? Pojasnjuje izr. prof. dr. Katja Prokšelj, dr. med., spec. kardiologije, vaskularne in interne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Zgodnje odkrivanje in zdravljenje pljučne fibroze
Kaj spada v »klinikov indeks suma« na intersticijsko pljučno bolezen (IPB)? Zakaj lahko ostaja več let napačno diagnosticirana ali nediagnosticirana? Kaj je prvi korak k pospešitvi diagnostike? Pri katerih IPB se bo najverjetneje razvil progresivni fiborzirajoči fenotip in kaj obsega »najboljše podporno zdravljenje«? V prispevku s PPT predstavitvijo razlaga prim. Katarina Osolnik, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije s Klinike Golnik.
Okužbe pljuč pri starejšem bolniku
V starajoči se populaciji so okužbe pljuč pomemben vzrok obolevnosti, hospitalizacij in umrljivosti. Ob tem se s starostjo povečuje tudi pojavnost pljučnice in z njo povezana smrtnost. Kakšen je klinični potek pljučnice pri starostniku? Zakaj je pomembna diferenciacija med akutno okužbo in akutnim poslabšanjem kronične pljučne bolezni? Kako predpisujemo sistemske glukokortikoide? Problematiko predstavlja prim. Katarina Osolnik, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije.
Preprečevanje pnevmokoknih okužb pri odraslih
Invazivne pnevmokokne okužbe so lahko za bolnika veliko breme, za marsikoga pa so tudi usodne. Kakšen je sodobni pristop preprečevanja okužb pri odraslih in kako invazivne pnevmokokne bolezni spremljamo v Sloveniji? Tomaž Vovko, dr. med., spec. infektologije in intenzivne medicine s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, je problematiko predstavil na dogodku Starostnik s pljučno boleznijo.
Intersticijske pljučne bolezni: novosti in poudarki z ERS
Kako pristopiti k diagnosticiranju in obravnavi prizadetosti pljuč pri sistemskih boleznih veziva? Katera priporočila je bilo slišati na kongresu ERS in kakšne so novosti pri zdravljenju sarkoidoze? Predstavitve z dogodka je komentirala prim. Katarina Osolnik, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije s Klinike Golnik.
Zdravljenje astme in KOPB ter vpliv na obremenitev zdravstvenega sistema
V svetu približno 70 % ljudi s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB) ali astmo nima postavljene diagnoze in zato tudi niso zdravljeni. V kanadski raziskavi, objavljeni v reviji NEJM, so potrdili, da se z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem KOPB in astme pri pulmologu zmanjša potreba po nadaljnjih zdravstvenih storitvah zaradi bolezni dihal.
Astma in komorbidnosti
Zdravljenje bolnikov z astmo in sočasnimi boleznimi zahteva multidisciplinarno obravnavo, katere center je bolnik, koordinacijo pa skupaj s pulmologom vodi družinski zdravnik, poudarja prof. dr. Davorina Petek, dr. med., spec. družinske medicine s Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Katere so priložnosti za boljšo obravnavo bolnikov?
Sedanjost in prihodnost idiopatske pljučne fibroze
Ali vemo vse o idiopatski pljučni fibrozi? Se bodo klasifikacije še spreminjale? Prim. Katarina Osolnik, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije s Klinike Golnik, je na 8. slovenskem pulmološkem, alergološkem in imunološkem kongresu strnila današnje poznavanje bolezni in predstavila možnosti zdravljenja.
Alergenski pripravki za podjezično imunoterapijo
Pomlad in z njo cvetenje sta v polnem razmahu. Žal mnogi ne morejo brezskrbno uživati v družbi cvetočih rastlin. V sodelovanju s Tino Morgan, mag. farm., in prof. dr. Mitjo Košnikom, dr. med., je nastala pregledna tabela, kjer so navedeni različni alergenski pripravki za podjezično imunoterapijo, informacije o tem, katere alergene vsebujejo in navodila za odmerjanje.
Stebri zdravljenja alergijskega rinitsa
O napotovanju k alergologu pri bolnikih z alergijskim rinitisom in izbiri primernih bolnikov za imunoterapijo smo se pogovarjali s prof. dr. Mitjo Košnikom, dr. med., v. svet., spec. interne medicine, pnevmologije ter alergologije in klinične imunologije s Klinike Golnik. Kot poudarja, je treba več pozornosti nameniti bolnikom, ki lokalnih nosnih glukokortikoidov ne uporabljajo pravilno.