Vpliv kortikosteroidov na telesno sestavo
Nekritična in dolgotrajna uporaba kortikosteroidov je lahko zelo škodljiva. Kako kortikosteroidi vplivajo na sestavo telesa in katere ukrepe moramo ob tem izvajati, razlaga izr. prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., spec. anesteziologije, intenzivne medicine in perioperativne medicine z OI Ljubljana.
Dileme družinskih zdravnikov pri obravnavi bolnikov z OSA
Kako v ADM izboljšati obravnavo bolnikov z OSA? Kako napotovati bolnike na specialistično raven? O problematiki asimptomatskih bolnikov, izzivu kompliance pri CPAP terapiji, napotitvi na diagnostiko in ORL pregled ter debelosti in tveganju za OSA, je spregovorila Nina Prešeren Ovčak, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Medvode.
Tradicionalne diagnostične oznake slabo razlikujejo med kliničnimi fenotipi
Pred kratkim je bila objavljena velika mednarodna opazovalna raziskava NOVELTY, v kateri je sodelovalo čez 11000 bolnikov z astmo, KOPB in kombinacijo astma-KOPB, kjer so strokovnjaki opredelili 30 "značilnosti, ki jih lahko zdravimo" oziroma terapevtskih tarč pri posameznih bolnikih. Piše mag. Irena Šarc, dr. med., spec. pnevmologije s Klinike Golnik.
KOPB: kaj storiti, da bodo nove smernice učinkovite?
Kdaj je obravnava KOPB učinkovitejša, kje se skrivajo neizkoriščene priložnosti in kam je usmerjen pogled v prihodnosti? O izzivih je na spomladanskem srečanju Združenja pnevmologov Slovenije spregovoril doc. dr. Matevž Harlander, dr. med., spec. pnevmologije s KO za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana.
Bolniki se pogosto izmuznejo
Orodja, ki jih imamo na voljo, da se bolnik s problematičnim potekom astme pri družinskem zdravniku ne izmuzne, sta na Spomladanskem sestanku Združenja pnevmologov Slovenije predstavili specialistki družinske medicine Maja Arzenšek, dr. med., in Katja Krajnc, dr. med., obe iz ZD Maribor.
Strategija terapevtskih tarč pri bolnikih s kroničnimi boleznimi dihalnih poti
Neredko sta KOPB in astma sočasno prisotni pri istem bolniku in povzročata zahtevno klinično sliko. V zadnjih letih se za obravnavo takih bolnikov v klinični praksi uveljavlja strategija, ki temelji na prepoznavanju in zdravljenju tako imenovanih značilnosti, ki jih lahko zdravimo, lahko pa jih razumemo tudi kot terapevtske tarče pri posameznih bolnikih. Piše mag. Irena Šarc, dr. med., spec. pnevmologije s Klinike Golnik.
Nagrajeni projekt: ambulantna in telerehabilitacija pljučnih bolnikov
Program ambulantne rehabilitacije bolnikov s KOPB je bil letos v slovenskem prostoru nagrajen kot najboljši projekt zdravstvene prakse na primarni ravni. Prim. Nadja Triller, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije iz ZD Murska Sobota, predstavlja rezultate rehabilitacije in njene ključne stebre.
Priporočila za krepitev bolnikove sodelovalnosti
Kako izboljšati sodelovalnost bolnika, katere dejavnike je treba upoštevati in čigava odgovornost je (ne)sodelovalnost bolnika? V infografiki smo strnili priporočila in poudarke, ki sta jih na spomladanskem srečanju Združenja pnevmologov Slovenije predstavili dr. Bernarda Logar Zakrajšek, spec. klin. psih., z UKC Ljubljana ter asist. dr. Ana Kodrič, mag. farm., s Fakultete za farmacijo.
Zdravljenje izvenpljučnih komorbidnosti pri KOPB izboljša rehabilitacijo
Študije kažejo, da se bolniki s KOPB, ki imajo slabše izhodiščne vrednosti, bolje odzivajo na pljučno rehabilitacijo. Prepoznavanje pridruženih bolezni in vzporednih stanj, ki jih je mogoče zdraviti oziroma obravnavati, lahko pomaga pri razlikovanju odzivnih od neodzivnih bolnikov.
Kronične pljučne bolezni: učinki in pasti makrolidnih antibiotikov
Doc. dr. Matevž Harlander, dr. med., spec. pnevmologije iz UKC Ljubljana, je na 64. Tavčarjevih dnevih predstavil uporabo makrolidnih antibiotikov pri zdravljenju kroničnih pljučnih bolezni in pojasnil, v katerih primerih se na terciarni ravni kljub določenemu tveganju za pojav bakterijske odpornosti odločajo za dolgotrajno terapijo z azitromicinom.
Vpliv covida-19 na reproduktivno zdravje moških
Nizka raven testosterona vpliva na okužbo s SARS-CoV-2 in je povezana s težjim potekom bolezni. To lahko povzroči izčrpanost Leydigovih in zarodnih celic, kar vodi v funkcionalni hipogonadizem, zmanjšano spermatogenezo in neplodnost, poudarja asist. dr. Kristina Groti Antonič, dr. med., spec. interne medicine iz UKC Ljubljana.