mRNA cepiva proti covidu-19 in dolgoročno tveganje za smrtnost
Konec lanskega leta so v reviji JAMA objavili analizo, ki je ocenila vpliv cepljenja proti covidu-19 na dolgoročno smrtnost zaradi vseh vzrokov v Franciji, zlasti pri mladih posameznikih, pri katerih je manj verjetno, da bodo po okužbi s SARS-CoV-2 razvili hudo bolezen.
Vloga debelosti pri respiratornih boleznih
Debelost pomembno vpliva na dihalni sistem in je povezana z razvojem številnih respiratornih bolezni. Pomembna sindroma, ki sta neposredno povezana z debelostjo, sta obstruktivna spalna apneja (OSA) in sindrom hipoventilacije pri debelosti (OHS), ki bistveno povečujeta obolevnost in smrtnost. Kako pristopiti k obravnavi bolnikov z debelostjo in astmo, OSA, OHS ter okužbami dihal, je na nedavnih Tavčarjevih dnevih razložila mag. Irena Šarc, dr. med., spec. pnevmologije s Klinike Golnik.
Okužbe in cepljenja v nosečnosti
Letošnji že 25. Novakovi dnevi so bili posvečeni okužbam in cepljenjem v nosečnosti. Kakšne izzive v za vsako žensko tako posebnem in občutljivem obdobju prinašajo nalezljive bolezni, kot so oslovski kašelj, covid-19, gripa in okužba z RSV? Kako tvegane za plod in bodoče mamice so okužbe ter kako varna so cepiva?
Natančnost metode RT-LAMP za diagnostiko SARS-CoV-2
Kako zagotoviti pravočasno odkrivanje in nadzor izbruhov virusa SARS-Cov-2 v okoljih z omejenimi viri? Slovenski raziskovalci so v sodelovanju z mednarodno raziskovalno skupino v publikaciji The Lancet Global Health objavili oceno uporabne vrednosti kolorimetrične metode RT-LAMP za diagnostiko virusa iz nosno-žrelnih brisov in sline prebivalcev afriških držav.
Novo orožje proti pnevmokokom
Streptococcus pneumoniae (pnevmokok) je eden najuspešnejših organizmov na planetu, zato je v boju proti okužbam s to bakterijo zelo pomembna preventiva. Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., spec. infektologije in interne medicine s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, predstavlja nov pristop – cepljenje otrok z eno vrsto cepiva in odraslih z drugim.
Kaj, če je v kašlju kri?
Prepoznavanje različnih vrst kašlja vpliva na ustrezno obravnavo bolnika. Kateri razlogi so v ozadju pri kašlju, ki ima primes krvi? Kako zdravimo akutni infekcijski kašelj? Hitri test s poučnimi primeri je pripravil izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije, ki na Kliniki Golnik vodi Oddelek za respiratorno funkcijsko diagnostiko.
Okužbe pljuč pri starejšem bolniku
V starajoči se populaciji so okužbe pljuč pomemben vzrok obolevnosti, hospitalizacij in umrljivosti. Ob tem se s starostjo povečuje tudi pojavnost pljučnice in z njo povezana smrtnost. Kakšen je klinični potek pljučnice pri starostniku? Zakaj je pomembna diferenciacija med akutno okužbo in akutnim poslabšanjem kronične pljučne bolezni? Kako predpisujemo sistemske glukokortikoide? Problematiko predstavlja prim. Katarina Osolnik, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije.
Preprečevanje pnevmokoknih okužb pri odraslih
Invazivne pnevmokokne okužbe so lahko za bolnika veliko breme, za marsikoga pa so tudi usodne. Kakšen je sodobni pristop preprečevanja okužb pri odraslih in kako invazivne pnevmokokne bolezni spremljamo v Sloveniji? Tomaž Vovko, dr. med., spec. infektologije in intenzivne medicine s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, je problematiko predstavil na dogodku Starostnik s pljučno boleznijo.
Anafilaksija: od diagnoze do ključnih ukrepov
Kako pristopiti k ustrezni diagnozi in obravnavi otrok in mladostnikov? Zakaj je smiselno merjenje triptaze in kdaj je po anafilaksiji pomembno podaljšati opazovanje? Odgovore je nanizala asist. Tina Vesel Tajnšek, dr. med., spec. pediatrije s KO za otroško alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Smernice Evropske akademije za alergijo in klinično imunologijo za ukrepanje pri anafilaksiji
Število otrok z anafilaksijo še vedno narašča. Kdaj pomisliti na anafilaksijo? Kakšni so simptomi in znaki anafilaskije? Kako pristopiti k ustrezni obravnavi? Preglednico z opisanimi smernicami Evropske akademije za alergijo in klinično imunologijo za ukrepanje pri anafilaksiji je recenzirala asist. Tina Vesel Tajnšek, dr. med., spec. pediatrije s KO za otroško alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Kardiovaskularni sistem v primežu dolgega covida
»Pet let je že minilo od pandemije covida-19 in vedno več je dokazov o kardiovaskularnih posledicah te akutne bolezni,« je na dogodku MONS’25 poudaril prim. Iztok Gradecki, dr. med., specialist interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine, vodja Oddelka za kardiologijo SB Novo mesto.
Covid-19 ostaja pomemben vzrok za hospitalizacijo
»Trenutno je prevladujoča različica virusa SARS-CoV-2 še vedno omikron s svojimi podrazličicami; te se hitro spreminjajo, ne spreminjajo pa bistveno poteka bolezni. Vsaka nova podrazličica je bolj izmuzljiva imunskemu sistemu, zato je število okužb večje,« razlaga doc. dr. Mateja Logar, dr. med., spec. infektologije s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Pljučni mikrobiom – sedanjost in prihodnost
Boljše poznavanje pljučnega mikrobioma bi lahko v prihodnosti odprlo nove terapevtske možnosti. O spremenljivosti mikrobioma pljuč, tipih mikrobioma, ki so odvisni od poteka poroda, posledicah nepreudarne rabe antibiotikov in neodgovorjenih vprašanjih, je spregovorila doc. dr. Viktorija Tomič, dr. med., spec. klinične mikrobiologije s Klinike Golnik.
Opustitev polnega cepljenja proti covidu-19 in hudi izidi te bolezni
Kljub dokazani učinkovitosti cepiva proti covidu-19 mnogi ljudje med epidemijo niso bili polno cepljeni. Avtorji epidemiološke raziskave iz Združenega kraljestva (ZK), objavljene v reviji Lancet, so ocenili, kolikšnemu številu hudih izidov covida-19 bi se lahko izognili s polnim cepljenjem celotnega prebivalstva.