Uporabnost umetne inteligence v pulmologiji – priložnosti in izzivi
Uporaba umetne inteligence tudi v pulmologiji dobiva vse pomembnejše mesto. Kako učinkovita je pri napovedih poslabšanj in kaj pomeni za zgodnje odkrivanje pljučnih bolezni? Kakšna je odgovorna uporaba umetne inteligence in katere pasti skriva? Pojasnjuje Eva Topole, dr. med., spec. pnevmologije iz pulmološkega centra Pulmedico.
Priložnosti in izzivi v zdravljenju pljučne arterijske hipertenzije
Eden glavnih izzivov pri postavljanju diagnoze pljučne arterijske hipertenzije so zelo nespecifični simptomi, kar podaljšuje diagnostični interval in vpliva na slabše izhode. Kakšni so ti simptomi in kako poteka diagnostika? Kdaj bolnika napotiti v subspecialistično ambulanto? Kakšne so možnosti in cilji zdravljenja? Pojasnjuje doc. dr. Boštjan Rituper, dr. med., spec. pnevmologije iz Klinike Golnik.
Astma in KOPB ob sladkorni bolezni
Kakšna je pojavnost astme ali KOPB ob sladkorni bolezni? Ali kombinacija pljučne in sladkorne bolezni kako vpliva na prilagajanje zdravljenja? Kateri so ključni elementi obravnave bolnikov? Kakšen vpliv ima zdravljenje z metforminom in agonisti receptorjev GLP-1 na pljučne bolnike? Odgovarja izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije s Klinike Golnik.
Uporabno o pljučni hipertenziji: prepoznava in zdravljenje
Kakšna je klinična razdelitev pljučne hipertenzije? Kateri so zgodnji in pozni simptomi bolezni ter napake pri njenem prepoznavanju? Kako in s čim zdravimo pljučno hipertenzijo? Pojasnjuje izr. prof. dr. Katja Prokšelj, dr. med., spec. kardiologije, vaskularne in interne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Zgodnje odkrivanje in zdravljenje pljučne fibroze
Kaj spada v »klinikov indeks suma« na intersticijsko pljučno bolezen (IPB)? Zakaj lahko ostaja več let napačno diagnosticirana ali nediagnosticirana? Kaj je prvi korak k pospešitvi diagnostike? Pri katerih IPB se bo najverjetneje razvil progresivni fiborzirajoči fenotip in kaj obsega »najboljše podporno zdravljenje«? V prispevku s PPT predstavitvijo razlaga prim. Katarina Osolnik, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije s Klinike Golnik.
Pljučni mikrobiom – sedanjost in prihodnost
Boljše poznavanje pljučnega mikrobioma bi lahko v prihodnosti odprlo nove terapevtske možnosti. O spremenljivosti mikrobioma pljuč, tipih mikrobioma, ki so odvisni od poteka poroda, posledicah nepreudarne rabe antibiotikov in neodgovorjenih vprašanjih, je spregovorila doc. dr. Viktorija Tomič, dr. med., spec. klinične mikrobiologije s Klinike Golnik.
Intersticijske pljučne bolezni: novosti in poudarki z ERS
Kako pristopiti k diagnosticiranju in obravnavi prizadetosti pljuč pri sistemskih boleznih veziva? Katera priporočila je bilo slišati na kongresu ERS in kakšne so novosti pri zdravljenju sarkoidoze? Predstavitve z dogodka je komentirala prim. Katarina Osolnik, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije s Klinike Golnik.
Intersticijska pljučna bolezen pri bolnikih s sistemsko sklerozo
Vsaj 50 % bolnikov s sistemsko sklerozo ima do neke mere prizadeta pljuča, kar je prognostično izredno pomembno glede obolevnosti in smrtnosti. Kateri so dejavniki tveganja za intersticijsko prizadetost pljuč? Kakšen je napredek v sodobni obravnavi in katere so nove terapevtske možnosti? Pojasnjuje doc. dr. Katja Perdan Pirkmajer, dr. med., spec. revmatologije s KO za revmatologijo UKC Ljubljana.