Kaj vemo po letu in pol proučevanja covida-19?
Kaj vedo pnevmologi o trajnosti posledic covidne pljučnice, kako se bodo spremenila priporočila ZPS za spremljanje bolnikov in kateri pljučni bolniki so najbolj ogroženi? Ključna spoznanja leta in pol preučevanja je strnil doc. dr. Aleš Rozman, direktor Klinike Golnik, in dodal, kaj nas čaka v prihodnje.
Izzivi obvladovanja dolgoročnih posledic covida-19
Kako so videti raznoliki obrazi dolgoročnih posledic okužbe s SARS-CoV-2 v ambulanti družinske medicine, je razložila prim. izr. prof. dr. Davorina Petek, dr. med., iz Zdravstvenega zavoda Zdravje. V videu izpostavi tudi, kaj za okrevanje po prebolelem covidu-19 najbolj potrebujejo pljučni bolniki.
Kako prekiniti začaran krog zmanjšane telesne aktivnosti
Rehabilitacijski program za kronične pljučne bolnike je zaradi epidemioloških razmer ustavljen. Bolniki se več držijo doma tudi zaradi strahu pred covidom-19. Telesna pripravljenost hitro upade in to posledično vpliva tudi na težjo sapo. Kako prekiniti ta začarani krog, svetuje Tomaž Hafner, dr. med., spec. pnevmologije.
Kako uvajati dvojno bronhodilatorno terapijo?
O dilemah uvajanja dvojne bronhodilatorne terapije pri bolnikih s KOPB je spregovoril specialist interne medicine Jurij Šorli, dr. med., direktor Bolnišnice Topolšica. Pri katerih bolnikih bi bila smiselna zgodnejša uvedba? Kaj kažejo zadnje raziskave?
Dileme pri izpolnjevanju napotnice za pregled pri pnevmologu
Simptomi, kot so dušenje, kašelj, tiščanje in bolečine v prsih, zahtevajo obravnavo v mesecu dni, razlaga Marko Bombek, dr. med., spec. interne medicine, ki razloži dilemo izpolnjevanja stopnje nujnosti pri napotovanju bolnika k specialistu pnevmologije in ob enem izpostavi, kdaj gre za kontrolni in kdaj za prvi pregled.
Priporočila za spremljanje bolnikov po covidni pljučnici
Kako spremljati bolnike po težjem poteku okužbe s covid-19 in tiste, ki so bolezen prebolevali doma? Temo smo osvetlili s pnevmologom doc. dr. Matevžem Harlanderjem, dr. med., ki je predstavil poudarke priporočil Združenja pnevmologov Slovenije.
(P)ostanimo aktivni tudi doma
Prof. dr. Rado Pišot, direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, predstavlja podatke raziskav, v katerih so ugotavljali, koliko se je zmanjšala gibalna aktivnost med epidemijo COVID-19 in kakšne so konkretne posledice neaktivnosti za zdravje, ter dodaja nasvete, kako lahko tudi doma ostanejo gibalno aktivni bolniki s KOPB.
Kako predpisovati olajševalce pri blagi obliki astme?
Zakaj olajševalce tudi pri blagih oblikah astme predpisujemo samo v kombinaciji z IKS in zakaj ne smemo pozabiti tudi na edukacijo bolnika o zdravilih – kar so ključni poudarki zadnjih smernic zdravljenja –, razlaga specialistka pnevmologije in interne medicine doc. dr. Sabina Škrgat, dr. med.