OSA in pridružene bolezni: na kaj moramo biti pozorni?
OSA, katere prevalenca narašča, je povezana z mnogimi boleznimi in stanji ter ima številne kardiovaskularne, metabolne, nevropsihiatrične in tudi akutne posledice (poškodbe, nesreče). V zdravstveni obravnavi jo upoštevamo kot pomemben del tveganja. Na 37. strokovnem sestanku internistov 2026 je preplet OSA in pridruženih bolezni predstavil mag. Jurij Regvat, dr. med., spec. pnevmologije iz UKC Maribor.
Spremljanje bolnikov z ILD kot preventiva
Eden ključnih ciljev spremljanja bolnikov z intersticijskimi pljučnimi boleznimi je zgodnje prepoznavanje progresivne pljučne fibroze. Kako spremljamo bolnike z diagnozo intersticijske pljučne bolezni (ILD) in ocenimo tveganje za napredovanje bolezni? Ali lahko z rednim spremljanjem preprečimo akutna poslabšanja? Katere spremembe so klinično pomembne? Na Golniškem simpoziju 2026 je temo predstavila Manca Lavtižar, dr. med., spec. pnevmologije s Klinike Golnik.
Idiopatska pljučna fibroza (IPF) skozi vprašanja
Pravilna in zgodnja diagnoza IPF je ključna za optimalno obravnavo bolnikov. S poznavanjem bolezni, zgodnjo diagnostiko, zdravljenjem s protifibrotično terapijo in izogibanjem možnim sprožilcem akutnih poslabšanj lahko prognozo izboljšamo. Kaj je v diagnostiki in zdravljenju IPF najpomembnejše? Odgovore najdete v hitrem testu, ki ga je pripravila prim. Katarina Osolnik, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije s Klinike Golnik.
Odmevi s kongresa ERS 2026
Na septembrskem kongresu Evropskega respiratornega združenja (ERS) so se s svojim delom predstavili tudi slovenski zdravniki. Med drugim predstavljamo raziskave o vplivu semaglutida na poslabšanja pri astmi in KOPB, obetavnih rezultatih nerandomilasta pri zdravljenju idiopatske in progresivne pljučne fibroze, učinku smejalne terapije pri KOPB ter druge zanimive izsledke.
Sodobna obravnava PAH – od zgodnje prepoznave do registra
PAH (pljučna arterijska hipertenzija) je ena od redkejših podskupin pljučne hipertenzije, etiološko pa je lahko povezana s številnimi obolenji. V zadnjih 15 letih število bolnikov s sumom na PAH, napotenih v specialistično ambulanto, in število novoodkritih bolnikov naraščata, strokovnjaki pa se trudijo za vzpostavitev registra bolnikov. Piše asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine s KO za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana.
Vitamin D: prve slovenske smernice
Pomen zadostne preskrbljenosti z vitaminom D še ni dovolj prepoznan. Kakšno je stanje v Sloveniji in katera tveganja prinaša njegovo pomanjkanje? O prvih slovenskih smernicah za zadostno preskrbljenost z vitaminom D je spregovorila prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., spec. endokrinologije, vodja delovne skupine za pripravo smernic.
mRNA cepiva proti covidu-19 in dolgoročno tveganje za smrtnost
Konec lanskega leta so v reviji JAMA objavili analizo, ki je ocenila vpliv cepljenja proti covidu-19 na dolgoročno smrtnost zaradi vseh vzrokov v Franciji, zlasti pri mladih posameznikih, pri katerih je manj verjetno, da bodo po okužbi s SARS-CoV-2 razvili hudo bolezen.
Obravnava alergijskega rinitisa v klinični praksi
Alergijski rinitis ostaja ena najpogosteje obravnavanih težav v vsakodnevni klinični praksi, njegova prepoznavnost pa je zaradi spreminjajočih se sezonskih obremenitev lahko otežena. O izzivih v diagnosticiranju in optimalnem zdravljenju smo se pogovarjali z asist. Markom Kačarjem, dr. med., spec. alergologije in klinične imunologije z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Kaj je novega pri obravnavi bolnikov s PAH v letu 2025
V zadnjih desetletjih so se možnosti zdravljenja pljučne arterijske hipertenzije (PAH) bistveno izboljšale. Asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine s KO za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana, je na 36. strokovnem srečanju Interna medicina 2025 predstavila novo zdravilo, ki bi lahko spremenilo naravni potek te bolezni.
Vloga debelosti pri respiratornih boleznih
Debelost pomembno vpliva na dihalni sistem in je povezana z razvojem številnih respiratornih bolezni. Pomembna sindroma, ki sta neposredno povezana z debelostjo, sta obstruktivna spalna apneja (OSA) in sindrom hipoventilacije pri debelosti (OHS), ki bistveno povečujeta obolevnost in smrtnost. Kako pristopiti k obravnavi bolnikov z debelostjo in astmo, OSA, OHS ter okužbami dihal, je na nedavnih Tavčarjevih dnevih razložila mag. Irena Šarc, dr. med., spec. pnevmologije s Klinike Golnik.
Okužbe in cepljenja v nosečnosti
Letošnji že 25. Novakovi dnevi so bili posvečeni okužbam in cepljenjem v nosečnosti. Kakšne izzive v za vsako žensko tako posebnem in občutljivem obdobju prinašajo nalezljive bolezni, kot so oslovski kašelj, covid-19, gripa in okužba z RSV? Kako tvegane za plod in bodoče mamice so okužbe ter kako varna so cepiva?
Natančnost metode RT-LAMP za diagnostiko SARS-CoV-2
Kako zagotoviti pravočasno odkrivanje in nadzor izbruhov virusa SARS-Cov-2 v okoljih z omejenimi viri? Slovenski raziskovalci so v sodelovanju z mednarodno raziskovalno skupino v publikaciji The Lancet Global Health objavili oceno uporabne vrednosti kolorimetrične metode RT-LAMP za diagnostiko virusa iz nosno-žrelnih brisov in sline prebivalcev afriških držav.
Novo orožje proti pnevmokokom
Streptococcus pneumoniae (pnevmokok) je eden najuspešnejših organizmov na planetu, zato je v boju proti okužbam s to bakterijo zelo pomembna preventiva. Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., spec. infektologije in interne medicine s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, predstavlja nov pristop – cepljenje otrok z eno vrsto cepiva in odraslih z drugim.
Kaj, če je v kašlju kri?
Prepoznavanje različnih vrst kašlja vpliva na ustrezno obravnavo bolnika. Kateri razlogi so v ozadju pri kašlju, ki ima primes krvi? Kako zdravimo akutni infekcijski kašelj? Hitri test s poučnimi primeri je pripravil izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije, ki na Kliniki Golnik vodi Oddelek za respiratorno funkcijsko diagnostiko.