Novo orožje proti pnevmokokom
Streptococcus pneumoniae (pnevmokok) je eden najuspešnejših organizmov na planetu, zato je v boju proti okužbam s to bakterijo zelo pomembna preventiva. Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., spec. infektologije in interne medicine s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, predstavlja nov pristop – cepljenje otrok z eno vrsto cepiva in odraslih z drugim.
Kaj, če je v kašlju kri?
Prepoznavanje različnih vrst kašlja vpliva na ustrezno obravnavo bolnika. Kateri razlogi so v ozadju pri kašlju, ki ima primes krvi? Kako zdravimo akutni infekcijski kašelj? Hitri test s poučnimi primeri je pripravil izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije, ki na Kliniki Golnik vodi Oddelek za respiratorno funkcijsko diagnostiko.
Bolnik nas ne sme prevarati
Pri vsakem kroničnem bolniku, tudi bolniku s pljučno boleznijo, je treba opredeliti prehransko stanje, ki je tesno povezano s presnovnim stanjem, enim izmed ključnih dejavnikov obvladovanja bolezni. Prvi korak prehranske obravnave je prehransko presejanje, ki mu sledi postavitev prehranske diagnoze, je na strokovnem sestanku Združenja pnevmologov Slovenije poudarila Tajda Košir Božič, dr. med., spec. gastroenterologije z Oddelka za klinično prehrano Onkološkega inštituta Ljubljana.
Okužbe pljuč pri starejšem bolniku
V starajoči se populaciji so okužbe pljuč pomemben vzrok obolevnosti, hospitalizacij in umrljivosti. Ob tem se s starostjo povečuje tudi pojavnost pljučnice in z njo povezana smrtnost. Kakšen je klinični potek pljučnice pri starostniku? Zakaj je pomembna diferenciacija med akutno okužbo in akutnim poslabšanjem kronične pljučne bolezni? Kako predpisujemo sistemske glukokortikoide? Problematiko predstavlja prim. Katarina Osolnik, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije.
Preprečevanje pnevmokoknih okužb pri odraslih
Invazivne pnevmokokne okužbe so lahko za bolnika veliko breme, za marsikoga pa so tudi usodne. Kakšen je sodobni pristop preprečevanja okužb pri odraslih in kako invazivne pnevmokokne bolezni spremljamo v Sloveniji? Tomaž Vovko, dr. med., spec. infektologije in intenzivne medicine s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, je problematiko predstavil na dogodku Starostnik s pljučno boleznijo.
Anafilaksija: od diagnoze do ključnih ukrepov
Kako pristopiti k ustrezni diagnozi in obravnavi otrok in mladostnikov? Zakaj je smiselno merjenje triptaze in kdaj je po anafilaksiji pomembno podaljšati opazovanje? Odgovore je nanizala asist. Tina Vesel Tajnšek, dr. med., spec. pediatrije s KO za otroško alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Kdo sodi v ambulanto za pljučno hipertenzijo?
Pljučna hipertenzija je redka bolezen, katere simptomi so relativno nespecifični, zato se pogosto zgodi, da od prvih simptomov do postavitve diagnoze mine več tednov, mesecev, včasih celo let. Nekatere redke oblike lahko učinkovito zdravimo s specifičnimi zdravili, zgodnja uvedba teh zdravil je v tem primeru ključna. Piše asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. pnevmologije s KO za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana.
S sodobno terapijo lahko obvladamo večino težav
Asist. Mark Kačar, dr. med., spec. alergologije in klinične imunologije z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, opisuje glavne izzive v obravnavi oseb s sezonskim alergijskim rinitisom. Pravi, da je diagnosticiranje še kar težavno zaradi sprememb sezon cvetenja, za učinkovitost zdravljenja pa je bistvena pravilna uporaba zdravil.
Kardiovaskularni sistem v primežu dolgega covida
»Pet let je že minilo od pandemije covida-19 in vedno več je dokazov o kardiovaskularnih posledicah te akutne bolezni,« je na dogodku MONS’25 poudaril prim. Iztok Gradecki, dr. med., specialist interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine, vodja Oddelka za kardiologijo SB Novo mesto.
Cave penicilin ali ave penicilin?
Oznaka alergije na penicilin (cave penicilin) je v populaciji precenjena. Doc. dr. Peter Kopač, dr. med., spec. interne medicine ter alergologije in klinične imunologije s Klinike Golnik, zato predstavlja preprosto orodje PEN-FAST, s katerim lahko domnevno alergijo enostavno odznači vsak zdravnik, ki predpisuje antibiotike.
Covid-19 ostaja pomemben vzrok za hospitalizacijo
»Trenutno je prevladujoča različica virusa SARS-CoV-2 še vedno omikron s svojimi podrazličicami; te se hitro spreminjajo, ne spreminjajo pa bistveno poteka bolezni. Vsaka nova podrazličica je bolj izmuzljiva imunskemu sistemu, zato je število okužb večje,« razlaga doc. dr. Mateja Logar, dr. med., spec. infektologije s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Progresivna pljučna fibroza skozi vprašanja
Progresivna pljučna fibroza ni diagnoza, ampak opis napredovanja z različnimi boleznimi povzročenih napredujočih fibrozirajočih sprememb v pljučih. Kratek kviz na zanimivo temo je pripravila prim. Katarina Osolnik, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije s Klinike Golnik.
Zdravljenje astme in KOPB ter vpliv na obremenitev zdravstvenega sistema
V svetu približno 70 % ljudi s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB) ali astmo nima postavljene diagnoze in zato tudi niso zdravljeni. V kanadski raziskavi, objavljeni v reviji NEJM, so potrdili, da se z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem KOPB in astme pri pulmologu zmanjša potreba po nadaljnjih zdravstvenih storitvah zaradi bolezni dihal.