Zdravljenje alergijskega rinitisa
Izbira farmakoterapije pri bolnikih z alergijskim rinitisom je usmerjena v nadzor bolezni in je odvisna od številnih dejavnikov. Algoritem iz smernic naslednje generacije za alergijski rinitis in njegov vpliv na astmo (ARIA) omogoča stopnjevanje ali zmanjšanje intenzivnosti zdravljenja alergijskega rinitisa pri nezdravljenih in zdravljenih simptomatskih odraslih in mladostnikih. Algoritem je recenziral asist. Mark Kačar, dr. med., spec. alergologije in klinične imunologije s Klinike Golnik.
Vitamin D: prve slovenske smernice
Pomen zadostne preskrbljenosti z vitaminom D še ni dovolj prepoznan. Kakšno je stanje v Sloveniji in katera tveganja prinaša njegovo pomanjkanje? O prvih slovenskih smernicah za zadostno preskrbljenost z vitaminom D je spregovorila prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., spec. endokrinologije, vodja delovne skupine za pripravo smernic.
mRNA cepiva proti covidu-19 in dolgoročno tveganje za smrtnost
Konec lanskega leta so v reviji JAMA objavili analizo, ki je ocenila vpliv cepljenja proti covidu-19 na dolgoročno smrtnost zaradi vseh vzrokov v Franciji, zlasti pri mladih posameznikih, pri katerih je manj verjetno, da bodo po okužbi s SARS-CoV-2 razvili hudo bolezen.
Obravnava alergijskega rinitisa v klinični praksi
Alergijski rinitis ostaja ena najpogosteje obravnavanih težav v vsakodnevni klinični praksi, njegova prepoznavnost pa je zaradi spreminjajočih se sezonskih obremenitev lahko otežena. O izzivih v diagnosticiranju in optimalnem zdravljenju smo se pogovarjali z asist. Markom Kačarjem, dr. med., spec. alergologije in klinične imunologije z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Kaj je novega pri obravnavi bolnikov s PAH v letu 2025
V zadnjih desetletjih so se možnosti zdravljenja pljučne arterijske hipertenzije (PAH) bistveno izboljšale. Asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine s KO za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana, je na 36. strokovnem srečanju Interna medicina 2025 predstavila novo zdravilo, ki bi lahko spremenilo naravni potek te bolezni.
Vloga debelosti pri respiratornih boleznih
Debelost pomembno vpliva na dihalni sistem in je povezana z razvojem številnih respiratornih bolezni. Pomembna sindroma, ki sta neposredno povezana z debelostjo, sta obstruktivna spalna apneja (OSA) in sindrom hipoventilacije pri debelosti (OHS), ki bistveno povečujeta obolevnost in smrtnost. Kako pristopiti k obravnavi bolnikov z debelostjo in astmo, OSA, OHS ter okužbami dihal, je na nedavnih Tavčarjevih dnevih razložila mag. Irena Šarc, dr. med., spec. pnevmologije s Klinike Golnik.
Astma in KOPB ob sladkorni bolezni
Kakšna je pojavnost astme ali KOPB ob sladkorni bolezni? Ali kombinacija pljučne in sladkorne bolezni kako vpliva na prilagajanje zdravljenja? Kateri so ključni elementi obravnave bolnikov? Kakšen vpliv ima zdravljenje z metforminom in agonisti receptorjev GLP-1 na pljučne bolnike? Odgovarja izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije s Klinike Golnik.
Okužbe in cepljenja v nosečnosti
Letošnji že 25. Novakovi dnevi so bili posvečeni okužbam in cepljenjem v nosečnosti. Kakšne izzive v za vsako žensko tako posebnem in občutljivem obdobju prinašajo nalezljive bolezni, kot so oslovski kašelj, covid-19, gripa in okužba z RSV? Kako tvegane za plod in bodoče mamice so okužbe ter kako varna so cepiva?
Natančnost metode RT-LAMP za diagnostiko SARS-CoV-2
Kako zagotoviti pravočasno odkrivanje in nadzor izbruhov virusa SARS-Cov-2 v okoljih z omejenimi viri? Slovenski raziskovalci so v sodelovanju z mednarodno raziskovalno skupino v publikaciji The Lancet Global Health objavili oceno uporabne vrednosti kolorimetrične metode RT-LAMP za diagnostiko virusa iz nosno-žrelnih brisov in sline prebivalcev afriških držav.
Zgodnje odkrivanje in zdravljenje pljučne fibroze
Kaj spada v »klinikov indeks suma« na intersticijsko pljučno bolezen (IPB)? Zakaj lahko ostaja več let napačno diagnosticirana ali nediagnosticirana? Kaj je prvi korak k pospešitvi diagnostike? Pri katerih IPB se bo najverjetneje razvil progresivni fiborzirajoči fenotip in kaj obsega »najboljše podporno zdravljenje«? V prispevku s PPT predstavitvijo razlaga prim. Katarina Osolnik, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije s Klinike Golnik.
Uporabno o pljučni hipertenziji: prepoznava in zdravljenje
Kakšna je klinična razdelitev pljučne hipertenzije? Kateri so zgodnji in pozni simptomi bolezni ter napake pri njenem prepoznavanju? Kako in s čim zdravimo pljučno hipertenzijo? Pojasnjuje izr. prof. dr. Katja Prokšelj, dr. med., spec. kardiologije, vaskularne in interne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Okužbe pljuč pri starejšem bolniku
V starajoči se populaciji so okužbe pljuč pomemben vzrok obolevnosti, hospitalizacij in umrljivosti. Ob tem se s starostjo povečuje tudi pojavnost pljučnice in z njo povezana smrtnost. Kakšen je klinični potek pljučnice pri starostniku? Zakaj je pomembna diferenciacija med akutno okužbo in akutnim poslabšanjem kronične pljučne bolezni? Kako predpisujemo sistemske glukokortikoide? Problematiko predstavlja prim. Katarina Osolnik, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije.
Bolnik nas ne sme prevarati
Pri vsakem kroničnem bolniku, tudi bolniku s pljučno boleznijo, je treba opredeliti prehransko stanje, ki je tesno povezano s presnovnim stanjem, enim izmed ključnih dejavnikov obvladovanja bolezni. Prvi korak prehranske obravnave je prehransko presejanje, ki mu sledi postavitev prehranske diagnoze, je na strokovnem sestanku Združenja pnevmologov Slovenije poudarila Tajda Košir Božič, dr. med., spec. gastroenterologije z Oddelka za klinično prehrano Onkološkega inštituta Ljubljana.
Novo orožje proti pnevmokokom
Streptococcus pneumoniae (pnevmokok) je eden najuspešnejših organizmov na planetu, zato je v boju proti okužbam s to bakterijo zelo pomembna preventiva. Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., spec. infektologije in interne medicine s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, predstavlja nov pristop – cepljenje otrok z eno vrsto cepiva in odraslih z drugim.
Kaj, če je v kašlju kri?
Prepoznavanje različnih vrst kašlja vpliva na ustrezno obravnavo bolnika. Kateri razlogi so v ozadju pri kašlju, ki ima primes krvi? Kako zdravimo akutni infekcijski kašelj? Hitri test s poučnimi primeri je pripravil izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije, ki na Kliniki Golnik vodi Oddelek za respiratorno funkcijsko diagnostiko.