Anafilaksija: od diagnoze do ključnih ukrepov
Kako pristopiti k ustrezni diagnozi in obravnavi otrok in mladostnikov? Zakaj je smiselno merjenje triptaze in kdaj je po anafilaksiji pomembno podaljšati opazovanje? Odgovore je nanizala asist. Tina Vesel Tajnšek, dr. med., spec. pediatrije s KO za otroško alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Smernice Evropske akademije za alergijo in klinično imunologijo za ukrepanje pri anafilaksiji
Število otrok z anafilaksijo še vedno narašča. Kdaj pomisliti na anafilaksijo? Kakšni so simptomi in znaki anafilaskije? Kako pristopiti k ustrezni obravnavi? Preglednico z opisanimi smernicami Evropske akademije za alergijo in klinično imunologijo za ukrepanje pri anafilaksiji je recenzirala asist. Tina Vesel Tajnšek, dr. med., spec. pediatrije s KO za otroško alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Kdo sodi v ambulanto za pljučno hipertenzijo?
Pljučna hipertenzija je redka bolezen, katere simptomi so relativno nespecifični, zato se pogosto zgodi, da od prvih simptomov do postavitve diagnoze mine več tednov, mesecev, včasih celo let. Nekatere redke oblike lahko učinkovito zdravimo s specifičnimi zdravili, zgodnja uvedba teh zdravil je v tem primeru ključna. Piše asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. pnevmologije s KO za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana.
S sodobno terapijo lahko obvladamo večino težav
Asist. Mark Kačar, dr. med., spec. alergologije in klinične imunologije z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, opisuje glavne izzive v obravnavi oseb s sezonskim alergijskim rinitisom. Pravi, da je diagnosticiranje še kar težavno zaradi sprememb sezon cvetenja, za učinkovitost zdravljenja pa je bistvena pravilna uporaba zdravil.
Kardiovaskularni sistem v primežu dolgega covida
»Pet let je že minilo od pandemije covida-19 in vedno več je dokazov o kardiovaskularnih posledicah te akutne bolezni,« je na dogodku MONS’25 poudaril prim. Iztok Gradecki, dr. med., specialist interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine, vodja Oddelka za kardiologijo SB Novo mesto.
Cave penicilin ali ave penicilin?
Oznaka alergije na penicilin (cave penicilin) je v populaciji precenjena. Doc. dr. Peter Kopač, dr. med., spec. interne medicine ter alergologije in klinične imunologije s Klinike Golnik, zato predstavlja preprosto orodje PEN-FAST, s katerim lahko domnevno alergijo enostavno odznači vsak zdravnik, ki predpisuje antibiotike.
Covid-19 ostaja pomemben vzrok za hospitalizacijo
»Trenutno je prevladujoča različica virusa SARS-CoV-2 še vedno omikron s svojimi podrazličicami; te se hitro spreminjajo, ne spreminjajo pa bistveno poteka bolezni. Vsaka nova podrazličica je bolj izmuzljiva imunskemu sistemu, zato je število okužb večje,« razlaga doc. dr. Mateja Logar, dr. med., spec. infektologije s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Pljučni mikrobiom – sedanjost in prihodnost
Boljše poznavanje pljučnega mikrobioma bi lahko v prihodnosti odprlo nove terapevtske možnosti. O spremenljivosti mikrobioma pljuč, tipih mikrobioma, ki so odvisni od poteka poroda, posledicah nepreudarne rabe antibiotikov in neodgovorjenih vprašanjih, je spregovorila doc. dr. Viktorija Tomič, dr. med., spec. klinične mikrobiologije s Klinike Golnik.
Progresivna pljučna fibroza skozi vprašanja
Progresivna pljučna fibroza ni diagnoza, ampak opis napredovanja z različnimi boleznimi povzročenih napredujočih fibrozirajočih sprememb v pljučih. Kratek kviz na zanimivo temo je pripravila prim. Katarina Osolnik, dr. med., spec. interne medicine in pnevmologije s Klinike Golnik.
Opustitev polnega cepljenja proti covidu-19 in hudi izidi te bolezni
Kljub dokazani učinkovitosti cepiva proti covidu-19 mnogi ljudje med epidemijo niso bili polno cepljeni. Avtorji epidemiološke raziskave iz Združenega kraljestva (ZK), objavljene v reviji Lancet, so ocenili, kolikšnemu številu hudih izidov covida-19 bi se lahko izognili s polnim cepljenjem celotnega prebivalstva.
Intersticijska pljučna bolezen pri bolnikih s sistemsko sklerozo
Vsaj 50 % bolnikov s sistemsko sklerozo ima do neke mere prizadeta pljuča, kar je prognostično izredno pomembno glede obolevnosti in smrtnosti. Kateri so dejavniki tveganja za intersticijsko prizadetost pljuč? Kakšen je napredek v sodobni obravnavi in katere so nove terapevtske možnosti? Pojasnjuje doc. dr. Katja Perdan Pirkmajer, dr. med., spec. revmatologije s KO za revmatologijo UKC Ljubljana.
Algoritem obravnave neurejene astme multimorbidnega pacienta
Bolj je astma zahtevna za obravnavo, pomembnejše je sodelovanje družinskega zdravnika s pulmologi in drugimi specialisti. Kako ukrepati, če je astma problematična? Katere komorbidnosti lahko posnemajo ali slabšajo potek astme? Algoritem je pripravila prof. dr. Davorina Petek, dr. med., spec. družinske medicine s Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Je ena noč dovolj?
Prevalenčnih študij o pogostosti obstruktivne spalne apneje (OSA) v Sloveniji nimamo, ocena je, da za klinično pomembno OSA trpi okoli 10 % odraslih prebivalcev. Torej takšnih, ki potrebujejo diagnostiko in zdravljenje, je na 8. slovenskem pulmološkem, alergološkem in imunološkem kongresu opozorila asist. Kristina Ziherl, dr. med., spec. pnevmologije s Klinike Golnik.
Kaj je odmevalo na ERS?
Mag. Jurij Regvat, dr. med., spec. pnevmologije in predstojnik Oddelka za pljučne bolezni UKC Maribor, predstavlja nekaj zanimivih utrinkov s septembrskega kongresa Evropskega respiratornega združenja (ERS). Strnjene novosti o KOPB, astmi, spalni apneji in kardiovaskularnih dogodkih ter pomenu produktivnega kašlja.
Upanje za KOPB: avtologna presaditev pljučnih progenitornih celic P63+
Raziskovalci so prvič dokazali, da je mogoče poškodovano pljučno tkivo pri bolnikih s KOPB obnoviti s presaditvijo bolnikovih lastnih pljučnih celic. Kaj so pokazali rezultati kliničnega preskušanja pri 17 pacientih, ki so bili predstavljeni na kongresu ERS?
Pomen prehranske podpore pri KOPB
Pri KOPB je prehranska podpora izrednega pomena, saj pri bolnikih pričakujemo predvsem razvoj tako energijske kot beljakovinske podhranjenosti, pa tudi razvoj sarkopenične debelosti in kaheksije. Kaj je pomembno pri prehranski oceni in kakšna so prehranska priporočila, razlaga Andreja Širca Čampa, univ. dipl. ing., klinična dietetičarka z UKC Ljubljana.
Biološke terapije: novo obdobje v zdravljenju težke astme
Na kongresu ERS je bilo v sklopu »Biološke terapije: novo obdobje v zdravljenju težke astme« predstavljenih nekaj raziskav o učinkovitosti sodobnih zdravil. Kakšen vpliv imajo na remisijo težke astme ter obstojnost remisije? Kako vplivajo na izboljšanje pljučne funkcije in stopnjo poslabšanj? Kateri so napovedniki ugodnih izidov?