Članki

Astma pri otrocih in remisija pri 25 in 49 letih

Nizozemski raziskovalci so 39 let sledili preiskovancem, ki so imeli astmo v otroštvu. Stabilno remisijo jim je uspelo dokazati le pri 11 odstotkih preiskovancev, a je bilo pri starosti 49 let v remisiji kar 75 odstotkov tistih preiskovancev, ki so bili v remisiji pri 25 letih.

Uporaba vdihovalnikov

Oglejte in natisnite si preglednico uporabe vdihovalnikov.

Vpliv stresa na fiziološki odziv pri astmatikih

Optimalna urejenost astme je odvisna od več vedenjskih (obvladovanje sprožilcev iz okolja, adherenca pri jemanju zdravil) in fizioloških (bronhialni in imunski odgovor na alergene) dejavnikov, na vse od njih pa lahko vpliva psihološki stres.

Poklicne bolezni v avtomobilski industriji

Na Češkem so v zadnjih 20 letih zabeležili upad pojava poklicnih bolezni z izjemo avtomobilske industrije, kjer je pojavnost v opaznem vzponu. Poleg sindroma karpalnega in kontaktnega dermatitisa, se na tretjem mestu pojavlja alergijska astma.

Eozinofilci v krvi in sputumu – povezava z bakterijsko okužbo

Britanski raziskovalci so proučili razmerje med številom eozinofilcev (v krvi in sputumu) in bakterijsko obremenjenostjo, in sicer pri bolnikih s stabilno boleznijo in v fazi poslabšanja bolezni.

Biooznačevalci pri idiopatski pljučni fibrozi

Kljub novim terapevtskim možnostim je diagnosticiranje in spremljanje idiopatske pljučne fibroze (IPF) še vedno velik izziv. V preglednem prispevku so skušali avtorji iz Belgije predstaviti nove podatke o potencialno uporabnih biooznačevalcih v krvi.

Kombinacija tiotropija in olodaterola izboljša inspiratorno kapaciteto

Na vzorcu bolnikov z zmerno do hudo obliko KOPB sta dve dvojno slepi študiji (MORACTO 1 in 2) pokazali, da je kombinacija tiotropija in olodaterola v primerjavi z enotirnim zdravljenjem ali placebom statistično značilno izboljšala inspiratorno kapaciteto in vadbeno vzdržljivost.

Register bolnikov z idiopatsko pljučno fibrozo EMPIRE

Fenotipi akutnih poslabšanj KOPB

Na podlagi patobiološke in klinične heterogenosti so avtorji prispevka, objavljenega v reviji The Lancet Respiratory Medicine, predlagali dve ključni osi klasifikacije bolezenskih poslabšanj KOPB.

Astma in inteligenčna motnja

Podatek globalne iniciative za astmo GINA (Global Iniciative for Asthma, 2016) pove veliko: kar 70 do 80 odstotkov bolnikov z astmo ne zna pravilno uporabljati vdihovalnika. Kakšno je stanje v populaciji bolnikov z inteligenčno motnjo, pravzaprav ne vemo natančno.

KOPB: Kaj lahko spregledamo, če vidimo samo pljučno funkcijo?

Prof. dr. Piotro Boros, dr. med., iz Nacionalnega raziskovalnega centra za pljučne bolezni v Varšavi meni, da je pljučna funkcija (FEV1) le vrh ledene gore, ko opazujemo KOPB pri posamezniku. Mnogo bolj namreč na simptome bolezni, sposobnost vadbe in preživetje vpliva pljučni volumen.

Bronhiektazije

Srečanje Združenja pulmologov Slovenije je bilo tematsko posvečeno bronhiektazijam in različnim vidikom te še vedno zanemarjene bolezni – od vzrokov in nastanka do težav, ki spremljajo bolnike, ter možnih načinov rehabilitacije in zdravljenja.

OSA povečuje tveganje za SŽ-dogodke

Nestabilno dihanje v telesu povzroči celo paleto sprememb, ki vplivajo tudi na endotelno disfunkcijo in aterosklerozo. Povezano je tudi z debelostjo, je na srečanju Srce in pljuča pojasnila Jasmina Gabrijelčič, dr. med., s KO za pljučne bolezni in alergijo na UKC Ljubljana.

Uživanje prekajenega mesa poslabša astmo

O vplivu prekajenega mesa na izrazitost astme doslej ni bilo podatkov. V raziskavi, ki jo povzemamo, potrjujejo prav to; prepogosto uživanje prekajenega mesa naj bi namreč pripomoglo k poslabšanju simptomov astme.