Dileme pri izpolnjevanju napotnice za pregled pri pnevmologu
Simptomi, kot so dušenje, kašelj, tiščanje in bolečine v prsih, zahtevajo obravnavo v mesecu dni, razlaga Marko Bombek, dr. med., spec. interne medicine, ki razloži dilemo izpolnjevanja stopnje nujnosti pri napotovanju bolnika k specialistu pnevmologije in ob enem izpostavi, kdaj gre za kontrolni in kdaj za prvi pregled.
Česa FEV1 in šestminutni test hoje o bolnikih s KOPB ne povesta?
Kako dobro lahko pokažeta stanje bolnikov FEV1 in šestminutni test hoje? Pnevmologinja mag. Irena Šarc, dr. med., poudarja njune omejitve pri temeljiti oceni bolnikov s KOPB in tudi ugotavlja, katero orodje si pri spremljanju bolnikov zasluži več pozornosti.
Priporočila za spremljanje bolnikov po covidni pljučnici
Kako spremljati bolnike po težjem poteku okužbe s covid-19 in tiste, ki so bolezen prebolevali doma? Temo smo osvetlili s pnevmologom doc. dr. Matevžem Harlanderjem, dr. med., ki je predstavil poudarke priporočil Združenja pnevmologov Slovenije.
Krvni biooznačevalci in izidi KOPB
Kakšno vrednost imajo krvni biooznačevalci pri napovedovanju preživetja, poslabšanja bolezni ali poslabšanja pljučne funkcije? Lahko pomagajo pri sprejemanju natančnejših odločitev pri zdravljenju? Odgovarja doc. dr. Matevž Harlander, dr. med., spec. pnevmologije s KO za pljučne bolezni in alergije UKCLJ.
Kako pomembna je izbira vdihovalnika?
Za uspešnost zdravljenja in preprečevanja poslabšanj KOPB je poleg prave terapije ključno tudi, da zna zdravnik predpisati ustrezen tip vdihovalnika. Kako ga izbrati in zakaj je pravilna izbira pomembna, razlaga doc. dr. Marija Vukoja, dr. med., spec. interne medicine in pulmologije.
(P)ostanimo aktivni tudi doma
Prof. dr. Rado Pišot, direktor Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, predstavlja podatke raziskav, v katerih so ugotavljali, koliko se je zmanjšala gibalna aktivnost med epidemijo COVID-19 in kakšne so konkretne posledice neaktivnosti za zdravje, ter dodaja nasvete, kako lahko tudi doma ostanejo gibalno aktivni bolniki s KOPB.
Kako predpisovati olajševalce pri blagi obliki astme?
Zakaj olajševalce tudi pri blagih oblikah astme predpisujemo samo v kombinaciji z IKS in zakaj ne smemo pozabiti tudi na edukacijo bolnika o zdravilih – kar so ključni poudarki zadnjih smernic zdravljenja –, razlaga specialistka pnevmologije in interne medicine doc. dr. Sabina Škrgat, dr. med.
Živeti dobro s KOPB?
Če bolnika izobrazimo o njegovi bolezni, mu razložimo, kako živeti z njo, bo lažje spremenil pričakovanja o svojih sposobnostih, zmožnostih in si zastavil tudi nove cilje, pri katerih ga moramo spodbujati, razmišlja o kakovosti življenja pnevmolog asist. mag. Jurij Regvat, dr. med.
Dolgoročne posledice COVID-19 za zdravje
Čeprav o dolgoročnih posledicah okužbe s SARS-CoV-2 za zdravje še vedno ostaja veliko neznank, zdravniki že poročajo o posledicah na srčno-žilni sistem, dihala, centralni živčni sistem in mentalno zdravje. Pri velikem številu ljudi simptomi vztrajajo tudi več mesecev po preboleli okužbi.
Nadzor nad okrevanjem po težki obliki COVID-19
Evropski pulmološki kongres je v celoti potekal v spletni obliki, COVID-19 pa ga je zaznamoval tudi tematsko. Na njem so povzeli trenutne podatke o bolezni ter predstavili pričakovani razvoj zdravil in cepiv. Raziskave kažejo, da je po prebolevanju težke oblike bolezni rehabilitacija pomembna, saj so spremembe na pljučih in v zmogljivosti bolnikov dolgotrajne.
Obravnava bolnikov z astmo pri družinskih zdravnikih
Prof. dr. Marija Šter Petek, dr. med., je na letošnjih Zadravčevih dnevih predstavila zanimivo raziskavo o obravnavi bolnikov z astmo v ambulantah družinske medicine. Zanimalo jo je predvsem, kakšno zdravljenje se predpisuje tem bolnikom. Rezultati so pomenljivi tudi v luči zadnjih priporočil za zdravljenje astme, ki so bila sicer spremenjena šele po koncu raziskave.
Naj »ostani doma« ne vzame davka
Da pljučni bolniki v strahu pred okužbami ne bi obmirovali in dodatno izgubljali mišične mase, Jurij Šorli, dr. med., svetuje, da jim hkrati s predpisom zdravila damo zelo jasna navodila, kakšna naj bo njihova telesna dejavnost. Mag. Arjana Maček Cafuta, dr. med., med enostavnejšimi predlogi svetuje vadbo dihanja, usedanje na stol in sobno kolo.
Zdravljenje težke astme in učinkovitost peroralnega zdravila
Kljub razširitvi terapevtskih možnosti pri zdravljenju težke astme z biološkimi zdravili še vedno obstaja potreba po novih zdravilih. Kaj sta pokazali raziskavi LUSTER-1 in LUSTER-2 o fevipiprantu, peroralnem, nesteroidnem, visoko selektivnem in reverzibilnem antagonistu receptorja za prostaglandin D2?