Vprašanje “Ali ste v redu?” ni dovolj
Sploh danes, v času slabše dostopnosti do zdravstvenih storitev, moramo bolnikom ob obisku postaviti prava vprašanja, opozarja Marko Bombek, dr. med., specialist interne medicine. Številni bolniki s KOPB zase menijo, da so stabilni, četudi se njihovo stanje počasi, a vztrajno poslabšuje.
Eno, dve, tri zdravila – ni vse za vse
Letošnji virtualni kongres Ameriškega torakalnega združenja je postregel z novimi raziskavami o tem, kateri bolniki s KOPB imajo dejanske koristi od inhalacijskih kortikosteroidov in katerim najbolj pomaga zgodnja dvojna bronhodilatacija. Še enkrat pa se je izkazalo tudi to, da je vsak bolnik zgodba zase in potrebuje sebi prilagojeno zdravljenje.
COVID-19 zasenčil sum na pljučni karcinom
Simptomi pljučnega raka in bolezni COVID-19 se v marsičem prekrivajo, kar lahko privede do odložene pravilne diagnoze raka. »Glede na trenutno epidemiološko situacijo v Sloveniji je veliko bolj verjetno, da ima bolnik raka pljuč kot pa bolezen COVID-19,« je opozorila Katja Mohorčič, dr. med., vodja Enote za internistično onkologijo Klinike Golnik.
Imunoterapija tudi v UKC Maribor
Od februarja letos v UKC Maribor izvajajo kombinacijo imunoterapije in klasične kemoterapije. Kljub napredku zdravljenja pa je največja razlika, ki jo specialistka internistične onkologije Marija Ivanović, dr. med., z oddelka za onkologijo v UKC Maribor opaža glede na ljubljanske podatke, ta, da bolniki na Štajerskem zdravnika obiščejo bistveno kasneje, velikokrat prepozno.
Nove slovenske smernice za zdravljenje astme
V kratkem pričakujemo nove slovenske smernice za zdravljenje astme. Te vključujejo spremembe, ki so jih vpeljale že smernice GINA (tudi kombinirano zdravljenje blage astme po potrebi), in hkrati nekaj uporabnih praktičnih priporočil glede klinične poti slovenskih bolnikov, nam je povedal prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., s Klinike Golnik.
Ocena posledic za pljuča po prebolelem COVID-19
V luči znane prizadetosti pljuč pri COVID-19 se poraja vprašanje o oceni pljučne funkcije ob odpustu. Pri pacientih, ki so preboleli druge koronavirusne okužbe (SARS ali MERS), so spremembe v pljučni funkciji in telesni zmogljivosti vztrajale še mesece, tudi leta.
Zakaj je COVID-19 tako težko obvladljiv
Aprila je Klinika Golnik pripravila več spletnih predavanj, v katerih so zdravniki predstavili nova spoznanja o COVID-19, med drugim, kakšno težavo pri širjenju okužbe pomenijo asimptomatski bolniki in kako daleč smo od (še) učinkovitejših testov, ki bi pomagali preprečevati širjenje okužbe.
Kako se odločamo za predpis vdihovalnika pri pacientih z astmo?
Izbira vdihovalnika za zdravljenje pacientov z astmo je odvisna od številnih dejavnikov. Predstavljeni so bili rezultati retrospektivne raziskave o dejavnikih, ki vplivajo na predpis vdihovalnika pri začetnem zdravljenju astme pri zdravnikih družinske medicine in specialistih.
Bo delo v ambulantah odslej drugačno?
Doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., s Klinike Golnik nam je odgovoril na vprašanja: kako dolgo nam bo COVID-19 krojil delo, kakšne bodo prilagoditve v ambulantah, katere preiskave so bolj tvegane za okužbo in ali bodo imeli bolniki s COVID-19 na pljučih kakšne posledice.
KOPB pri ženskah je drugačen
Podatki kažejo, da se izražanje in napredovanje KOPB razlikujeta glede na spol. Različne študije poročajo o hitrejšem upadanju FEV1 s starostjo, večji dispneji in oviranosti pri fizični aktivnosti ter pogostejših poslabšanjih pri ženskah. Namen raziskave, ki jo povzemamo, je bil predstaviti podatke o s spolom povezanih dejavnikih, ki vplivajo na razvoj, izražanje in napredovanje bolezni pri ženskah.
Kaj se v času epidemije dogaja s pljučnimi bolniki?
V času, ko je v ospredju naših skrbi okužba z virusom SARS-CoV-2, redna obravnava pljučnih bolnikov nedvomno trpi, se strinja prof. dr. Mitja Košnik, dr. med., predsednik Združenja pnevmologov Slovenije (ZPS). Nekateri kljub poslabšanju ne upajo k zdravniku. Vprašali smo ga, kaj lahko naredimo.