Priložnosti in izzivi v zdravljenju pljučne arterijske hipertenzije
Eden glavnih izzivov pri postavljanju diagnoze pljučne arterijske hipertenzije so zelo nespecifični simptomi, kar podaljšuje diagnostični interval in vpliva na slabše izhode. Kakšni so ti simptomi in kako poteka diagnostika? Kdaj bolnika napotiti v subspecialistično ambulanto? Kakšne so možnosti in cilji zdravljenja? Pojasnjuje doc. dr. Boštjan Rituper, dr. med., spec. pnevmologije iz Klinike Golnik.
Sodobna obravnava PAH – od zgodnje prepoznave do registra
PAH (pljučna arterijska hipertenzija) je ena od redkejših podskupin pljučne hipertenzije, etiološko pa je lahko povezana s številnimi obolenji. V zadnjih 15 letih število bolnikov s sumom na PAH, napotenih v specialistično ambulanto, in število novoodkritih bolnikov naraščata, strokovnjaki pa se trudijo za vzpostavitev registra bolnikov. Piše asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine s KO za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana.
Patofiziološki procesi v razvoju pljučne hipertenzije
Pljučna hipertenzija se glede na vzrok in mehanizem nastanka deli v pet glavnih skupin. Kateri so pogostejši vzroki za nastanek bolezni in kateri patofiziološki mehanizmi potekajo v razvoju PAH? Infografiko predstavlja doc. dr. Boštjan Rituper, dr. med.
Spremljanje bolnika s PAH v specialistični ambulanti
Bolnike s PAH v specialistični ambulanti spremljajo večkrat na leto. Kaj vključuje vsak pregled in kako ocenjujemo tveganje za prezgodnjo smrt pri bolnikih, ki že prejemajo za PAH specifično terapijo? Infografiko je pripravila asist. dr. Polona Mlakar, dr. med.